Suzy

Še ena novoletna serija

2012-01-18T08:42:00.000+01:00

Zdaj pa je končno na vrsti še ta objava. Saj čestitke so bile poslane že zdavnaj, samo slikat sem pozabila doma, pa je potem slikal sodelavec v službi in so slikice malo dlje potovale do mene. Ampak za se pohvalit ni nikoli prepozno.

Ker so se letos naši v službi odločili, da se bo pošiljalo samo elektronska voščila, smo se v naši poslovalnici dogovorili, da bomo svoje stranke pocartali s pravimi voščilnicami. Da jih ne kupujemo, pa smo jih naredili sami. Iris mi je dala idejo, ki smo jo potem s skupnimi močmi rahlo preoblikovali. Namesto voščičnice na pregib je samo kartonček, ki smo ga dali v kuverto. Čisto dovolj, saj je voščilo natisnjeno že na prvi strani.

S skupnimi močmi smo rezali in krasili zvončke. Smona mi je zadnjič posodila štanco, da sem si naštancala listke, ki sem jih potem uporabila za krašenje zvončkov. Največ vetra pa so mi dale mašnice. Ker naredit 50 mašnic tudi ni tako enostavno. Pa sem se znašla in si naredila pripravico, ki mi je lepo služila in bo še kdaj prišla prav.

Pomlad je tu

2012-01-14T15:04:00.002+01:00

Že od mladih let se spominjam, da smo 15.januarja pogledali za zvončki in bili presrečni, ko smo odkrili kak bel popek. Danes pa kar presenečenje:

Ja, saj vem, da se jih na fotki ne vidi najbolje, ampak čisto v centru sta dva že močno razprta zvončka. Ampak je sonce preveč bleščalo za boljšo fotko.

Seveda tudi vijolice ne zaostajajo.

Ponovoletni izlet

2012-01-10T14:36:00.000+01:00

Še nekaj dolgov

2012-01-09T14:49:00.000+01:00

Ja. Že dolgo zavlačujem. In ztdaj imam že kar nekaj drugih stvari, ki bi jih rada pokazala, a dajmo najprej stare dolgove:
Najprej adventni venček

Potem pa še prejete voščilnice - ročno delo z vsemi svojimi lepimi mislimi, pripravljene za shranjevanje

In še ena, ki mi je s skupinske fotke ušla :)

S tem bi zaključila božično novoletno obdobje.
Hvala vsem za vse lepe misli, dobre želje i in voščilnice.

Voščilo

2012-01-07T09:11:00.001+01:00

Packa. Niti voščla nisem. Ampak dobre želje štejejo kadarkoli, zato bom zdaj. To voščilo sem pred časom dobila na svoj mail. Všeč mi je bilo, zato ga delim še z vami. Ker je izven normalnih dni, naj bo še izven normalnih voščil :)

Naj mir vdre v tvoj dom in naj tatovi ukradejo vse tvoje dolgove.
Naj bo tvoja denarnica magnet za 100-evrske bankovce.
Naj se tvoj obraz sveti od ljubezni kot od vazelina in naj nasmeh nenehno napada tvoje ustnice.
Naj te sreča neusmiljeno tepe na vsakem koraku in naj ti vsak dan tečejo solze veselja.
Naj težave preteklosti pozabijo tvoj naslov.

In še zadnje - upam

2011-12-30T12:00:00.000+01:00

Ker sem se uštela. Kar se je pokazalo pri pakiranju v kuverte, sem na brzino pripravila še par enostavnih smrekic. Ideja videna drugje. Narejeno z darilnimi trakovi. Vsaka drugačna.

Tako. Za letos so odposlane vse voščilnice. Lahko pa vam prišepnem, da je že nastala ena za naslednje leto. Ampak ta ima čas.
Te dni vam bom pokazala še nekaj stvari v zvezi s pričakovanjem božiča in novega leta. Saj še adventnega venčka nisem poslikala. Pa cel kup voščilnic, ki sem jih dobila, pa...a,ne. Nekaj naj ostane še kot presenečenje. Pa za začetek leta :)

Ko zmanjkuje časa

2011-12-29T21:10:00.001+01:00

Ko začne zmanjkovati časa. Kljub temu, da sem se letos nenormalno zgodaj lotila novoletnih voščilnic. No, takrat najdeš spet neko serijsko izdelavo. Rokavičke. Rdeče. Z mehko belo obrobo. Zlatim, embosiranim napisom : srečno in na pohroščkani podlagi. Hitro narejene, preproste in živahne.
No. Zadnjič sem se spraševala kaj je na tej božičnega, pa ste rekle, da je to rojstvo, novo življenje. Vladka je predlagala, da ji mogoče še kaj dodam. In ko sem pakirala kuverte, sem v trenutku vedela komu jo pošljem in kaj bom še dodala tej čestitki. Manjkal ji je samo pravi napis: Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan

Modre

2011-12-21T06:02:00.000+01:00

Pa še modra serija vintage z modrimi šivi

Rdeča serija

2011-12-20T15:00:00.001+01:00

Cela serija vintage. Z rdečimi dodatki. Šivana.

Božiček

2011-12-19T21:59:00.000+01:00

Sprintana slikca. Poudarjena z belo teksturo in bleščicami.

Božična?

2011-12-18T16:48:00.000+01:00

Spet nekaj novega. Eden izmed naprintanih vintage motivčkov, ki mi je bil zaradi svoje nežnosti zelo všeč. Nikamor ga nisem mogla uvrstit, na nobeno podlago in ga že cel mesec vedno znova jemljem v roko in iščem kam bi šel. Potem pa sem gledala na Vladkin blog in videla njena senčenja, staranja, pa se mi je pordila ideja, da poskusim tako. Papir je krem rjav, senčem z različnimi rjavimi barvami. Rob natrgan, in raztrgan. S končnim rezultatom sem zadovoljna, saj je tako nežna brez kakih pastelnih barv. Ampak bolj, ko jo gledam, bolj razmišljam, kaj je na njej sploh božičnega?

Vladkine štampiljke

2011-12-14T10:25:00.000+01:00

Vladko vsi poznate. In prav tako njene štampiljke, ki jih je letos oblikovala. En paketek imam tudi sama. Zelo mi je všeč pisava in jasnost odtisa. Doslej sem preizkusila samo ti dve, vendar sta mi zelo všeč. Prva embosirana z zlatim prahom.

Tukaj pa samo odtisnjena, da dopolne prostor na voščilnici. In seveda sem jo slabo pritisnila, pa je videt črto, ampak sem jo malo zamaskirala z distresom. Tam pač mora bit. In naj si nihče ne drzne pomislit, da je to narobe :)))

Za 40 let

2011-12-13T08:00:00.000+01:00

No, še en dolg. Tudi sodelavka je praznovala. In to kar okrogla leta, zato se je bilo treba še posebej potrudit. Ker pa je za štose, je bila prilika uporabit tole sličico. In res se je iz srca nasmejala, ko jo je videla. Naredila sem easel voščilnico, da je malo bolj posebna.

Ker pa smo se v službi "kregali" kdo piše lepše ( pišemo vsi bolj po mačje), sem se odločila, da poprosim prijatelja, da mi napiše s kaligrafijo. Potem pa pozabila in zadnji večer pisala pač sama. Koliko pomeni pravo pisalo. Komentar sodelavke: a vidiš kaj pomeni, če napiše nekdo, ki zna. Ko sem ji povedala, da sem napisala jaz, kar verjeti ni hotela. Pa saj ne, da je to kaligrafija. Izpadlo je pa dobro.

Vse najboljše, dragi

2011-12-12T08:00:00.002+01:00

Ker je konec novembra praznoval tudi moj dragi, je nastala posebna voščilnica zanj.Brez gumbov, ker jih ne mara. Pa brez zadrge, ker je nimam haha

Jaz sem bila tega dne v Prečni na srečanju, zato je torto spekla kar Anchy.

Sacher biskvit s nutela kremo. Za čokoholike :)

Za mladega fanta

2011-12-11T08:00:00.001+01:00

Sem obljubila kup objav s katerimi zamujam, a še časa za snet fotke iz fotoaparata ni bilo. No, končno uspelo tudi to. Pa gremo počasi. Vsak dan nekaj.
Najprej je rojstni dan praznoval mladi sodelavec. Malo hudomušno:

Pobarvala je Anchy, jaz pa samo zložila skupaj.

Mačje božanstvo

2011-12-10T13:09:00.000+01:00

Pri vsem delu, ki ga imam in ko po dolgem času končno pridem do šivalnega stroja...kaj se jaz lotim? Mačje blazine:

Izgleda, da mu je všeč.

Kr neki

2011-12-06T20:03:00.000+01:00

Ja. Malo sem eksperimentirala. S prvo sem pogojno zadovoljna.

Druga pa totalno odpiljena in neuporbna. Ma zaenkrat naj ostane taka. Mogoče mi še kdaj kapne kaka ideja za predelavo v kako bolj znosno stanje :)))

Valovita lepenka

2011-12-04T22:07:00.000+01:00

V tem času je bilo narejenih kar nekaj voščilnic, ampak enostavno zmanjkuje časa za objave. So bili zadnji tedni zelo intenzivni. No, zdaj sem na dopustu, pa vas bom z objavami kar zasula :)

Spet serija iz ostankov papirjev, smrekic...Sorodna jim je valovita lepenka.
A mi kdo pove kako se tega hudiča lahko zravna??? No, ne mislim na te valovčke, ampak na to, da je ta papir ponavadi v roli in tega ne morem zravnat. En teden je bilo pod obtežitvijo. Valovi so se skoraj zravnali. Ko sem vzela izpod obtežitve, pa je spet skočilo v rolico.

Smrečica

2011-11-22T07:55:00.000+01:00

Pri letošnjih nakupih je novoletna samo štampiljka smrečice. Pa z njo nisem niti najmanj zadovoljna. Odtis ni tak, kot sem si ga želela. Da o kvaliteti odtisa ne govorim. Zelo, zelo slab pride. No, tu sta dva poskusa uporabe. Barvat ni kaj.

Moj namen je bil, da bi jo tudi embosirala, a žal...zelo neuspešen odtis. Pri embosingu bi nastala ena sama packa :(

Dobro jutro

2011-11-12T09:49:00.000+01:00

Malo drugačna objava

Lepo je, ko greš zjutraj na sprehod in te izza hriba pozdravi sonce.

Snežaki

2011-11-04T22:59:00.000+01:00

No, nadaljuje se serijska izdelava novoletnih voščilnic. Ko sem porabila en papir, sem v roko prijela naslednjega. Taki lušni snežaki. To bi se dalo uporabit kot sličica, ne pa kot osnova. In sem jih s štanco izsekala ven. Pa prilepila na voščilnice. In je nastala še ena serija.

Začelo se je

2011-11-03T06:10:00.000+01:00

Začelo se je. Novoletne voščilnice so začele nastajat. Letos sem rekla, da je treba porabit vsaj malček starih zalog. In v omari našla ta papir, ki sem ga porabila do konca:

Čisto preproste, ampak nekje je treba začet.

Še povštrčkov

2011-11-02T13:14:00.000+01:00

Potem pa sta nastala še povštrčka za hčerino sobo. Ker je soba zdaj v viola odtenkih, je bilo potrebno narediti tudi viola povštrčke. Pri nakupu zaves je ostal lep kos blaga, vendar pa je material rahlo neprijeten za ležanje, zato sva na drugo stran dali kar navadno bombažno blago, ki sem ga kupila v Ikei. V čimbolj nevtralni barvi, da paše zraven in ne preveč belo :P

Povštrčki

2011-11-01T08:16:00.000+01:00

Končno sem si uspela utret pot do šivalnega stroja. In zdaj sem kar prilepljena nanj. Po dobrem mesecu sem iz krpice, ki smo jo delale na srečanju naredila prevleko za povšter. Rag quilt tehnika.

In seveda skončat še drugi izdelek, ki se je pravtako spremenil v prevleko za povšter. Chenille v kombinaciji z rag quilt.

Pa še oba skupaj na kavču kjer jima je mesto. Kreartiv, hvala.

Kuhan krompir, skuta, melancani

2011-10-30T13:24:00.000+01:00

Ker smo na kosilu danes samo trije. In ker ne rabim nič skrbet za jutri, kar se poredko zgodi, je danes na vrsti dan kulinaričnih eksperimentov. Za osnovo je goveja juha - da gremo na sigurno. Pa da ne bi bili slučajno lačni, sem naredila še par palačink za v juho. V nadaljevanju meso iz juhe.
Zdaj pa naprej. Od včeraj mi je ostal kuhan krompir. V hladilniku sem našla skuto, ki sem jo te dni kupila, pa mi samostojno ne gre, zato jo bom uporabila pri kuhi. Na vrtu so še melancani. Kaj se da s tem naredit?

Melancane sem olupila in narezala na približno cm debele rezine, posolila in pustila, da spustijo vodo.

Kasneje sem jih narezala na kockice in vrgla v vrelo vodo, kjer so se par minut kuhali.
Na par žlicah vročega olivnega olja sem na hitro popražila 4 na koščke zrezane majhne, sladke feferone in gor vrgla odcejene melancane. Vse skupaj sem dušila cca pol ure, nato pa dodala sesekljan petršilj in česen ter listek bazillike. Še malo podušila, čisto malo dosolila in popoprala - priloga je končana. Komentar moje hčere: ne slikaj tega, ker zgleda škifozno :P

Pa še krompir. Kuhan krompir sem olupila in narezala na rezine. Posebej sem zmešala skuto, jajce in prepražene koščke pršuta ( je bil ravno en konček pršuta za porabit), še malo posolila in popoprala.

V tako narejeno skutino zmes sem na hitro vmešala krompir in vse skupaj raztegnila v pekač in dala v pečico. Kasneje sem na dodala koščke sotilet in nazaj v še toplo pečico, da se je sir stopil.

Seveda sem pozabila slikat dokler je bilo še celo. Sem pa potem vse skupaj na krožniku ujela

Ja, melancanov sem si vzela malo, ker so tudi meni izgledali škifozno, ampak so bili dobri.
Eksperiment uspel. Kosilo je bilo enkratno.

Moj hobi prostor

2011-10-29T20:02:00.000+02:00

Končno mi je uspelo poslikat moj novi delovni kotiček. Ustvarjanje le-tega je sicer pomenilo preseljevanje narodov....iz sobe, v sobo, nič vržt proč, vsega škoda, vse so spomini.....novo omaro je bilo treba nekam uvrstit....v glavnem logistika je delala. Meni in mlajši hčeri se je kar bliskalo od idej, pa sva stvar uspeli domislit. Pri prenšanju ogromnih omar po ozkem stopnišču smo seveda rabile moško delovno silo, a je tudi to uspelo. Mala je zdaj v večji spalnici, manjša je ostala zame. To je seveda pomenilo eno hčer izselit iz hiše :). No, vseeno ji je na razpolago ostalo pol omare in kavč, ki se raztegne v udobno posteljo. In če se pravočasno napove, da bo prespala doma, je kavč lahko celo prazen :)
Jaz pa sem dobila pisalno mizo v enem kotu, kjer bo zgoraj še kaka polica, ko bo slabše vreme in bo spet čas za kako vrtanje.

Poleg tega imam še nekaj omaric s predali in policami, kjer je trenutno ves moj material za čestitkanje in nakitkanje.

Počasi bodo stvari dobile dokončno podobo, ampak zdaj sem zadovoljna tako.

Pa še okrasitev

2011-10-27T11:15:00.000+02:00

In da zaključim s to fešto. Še nekaj utrinkov iz same fešte. No, da ne bodo ravno gosti, samo malo aranžiranj.
Miza za hrano - self service

Tudi miza z aperitivi in za darila je bila okrašena

Pa še namizni aranžma in knjižna kazala na krožnikih

Pa pihanje svečke tudi ne sme manjkati. Je pa imel pomoč :)

Aja. Pri vseh pripravah smo pozabli kupit svečke za na torto. In če jih iščeš zadnji trenutek, že z gosti v avtu, pač vzameš lahko tudi eno modro in eno rdečo :)

Spominska darilca

2011-10-26T11:08:00.001+02:00

Ker pa se zadnje čase ob okroglih obletnicah dajejo zahvalna darilca, sem to želela naredit tudi jaz. Po nekaj tednih kuhanja, sem v sredo končno našla idejo za knjižna kazala. Izdelala približen prototip, ki mi n bil naj naj všeč in čakala Anchy, da mi pove svoje mnenje. Do tega sem prišla komaj v četrtek zvečer in se vrgla v serijsko proizvodnjo.

Pa še zahvalno besedilo si je bilo treba izmislit in pripravit. V četrtek do poznega, v petek po peki peciva in ostalih opravkih spet, pa še v soboto zjutraj, trakci pa so prišli na vrsto še zadnji hip, ko so bili krožniki že na mizi.
Slike narave iz starega koledarja, prilepljene na valovit karton. Zadaj bel listek z zahvalo. Moder trakec ( če pa je bilo vse nakako v modri barvi ) in vabila so bila že med gosti postavljena na mizo.

Čestitka

2011-10-25T10:59:00.000+02:00

K darilu spada seveda tudi čestitka.
Ko je bilo naročilo za knjigo končno oddano, je prišla na vrsto tudi čestitka. Dokončevala sem jo zadnje jutro pred fešto. Vlado mi je z njegovo lepo kaligrafsko pisavo spisal voščilo in ime na kuverto pa celo številko, ker je veliko lepša kot odtis, ki ga imam na voljo.

Če delaš zadnji hip, so tudi fotke zelo na hitro pošklocane. Še dobro, da je bilo lepo sončke in so uspele :)

Darilo

2011-10-24T10:47:00.001+02:00

Ker se zadnje čase precej ukvarjam z urejanjem slik in izdelovanjem takih ali drugačnih fotoalbumov, je bilo samoumevno, da bo tudi papa dobil svoj album. Odločitev je padla že enkrat lani, ampak....saj je še čas. In še je čas.....in še je čas....dokler ni začela teči voda v grlo. Zadnji mesec približno je bilo zelo intenzivno zbiranje slik in urejanje fotoknjige. Ampak je uspelo. Seveda z veliko pomočjo mame in tudi očetove sestre. Čeprav sem morala zadnji dan lovit poštarja po vasi :) je bil album pravočasno pri meni doma.

Samo dva utrinka iz knjige.
Moram se pohvalit, da mu je bila knjiga všeč in je z darilom zadovoljen.

Vabila

2011-10-23T10:47:00.000+02:00

Moj oče je praznoval 70 let. Padla je odločitev, da za spremembo pošljemo pisna vabila. Iskanje ideje za serijsko izvedbo, Moška, ne prekomplicirana za izdelavo, z omejenim barvnim izborom....

Narejena, spisana in oddana v roku :)

Junaki brez kril

2011-10-18T07:52:00.000+02:00

Migam, migam. In to toliko, da ni časa za objavljanje.
Pa čisto na hitro. Včeraj zvečer sem bila na premieri plesne predstave Junaki brez kril. Imate možnost še danes. Pleše tudi Vavina hči.

2. oktober

2011-10-02T18:11:00.001+02:00

Topla poletna nedelja naju je zvabila ven.

Šla sva si pogledat morej iz drugega zornega kota

pol pa sva še malo pozirala

Rojstni dan

2011-09-26T15:00:00.000+02:00

Prejšnji teden je imela moja hči rojstni dan. Seveda sem ji naredila voščilnico:

Ker ni bilo nobenega primernega odtiska že pobarvanega in ker jaz ne znam barvat, sem vzela za že embosiran ostis iz moje škatle nahrčkanega materiala, ga lepo popacala z distresi in nihče ne more reč, da je nenatančno :)

Naredili smo tudi družinsko kosilo, za kateraga se je izživljala z jedilnikom. Saj kuhala je pa itak mama :P Imeli smo dve predjedi: govejo juho seveda, saj je prejšnji večer žurala s prijatelji, potem pa še polnjene košarice. Ker zdaj nimam pora, sem tokrat uporabila kar papriko. Tudi dobre.
Za glavno jed pa smo imeli pečenko in cel kup prilog

gobice, polnjene paradižnike, pohane melancane, sendviče melancani-paradajz-sir in gratiniran pire krompir.

Tudi maček mora jest malo zelenjave. Paradajz je seveda najboljši.

Srečanje otočank na obali

2011-09-25T21:22:00.000+02:00

Forumašice z otoka zakladov se periodično srečujemo. Tokrat smo se zbrale na obali, na tradiocionalnem figovem srečanju. Združile smo moči in pripravile razstavo primork

Poleg tega smo pripravile tudi mizo istrske hrane. Škoda ker nimam nobene fotke, kjer bi se videlo celo, ampak sta tu samo ta dva utrinka. Kasneje so se pridružile še fige in velik lonec bobičev.

Udeleženke srečanje pa so se za organizacijo zahvalile z darilci. Kaj darilci, to so bila že kar velika darila. Samo dve fotki že sortiranega:

Ustvarjalni material

Izdelki

Ne vidi se vsega, žal. Prav tako sem vse kave, čokolatine in podobno že pospravila.
No, jaz pa sem se za to zahvalila z vazico marmelade, zato sem jo zadnje čase toliko kuhala.

A da povem še kako sem se imela na srečanju? Super!!!! Nekatere smo šivale, druge so se učile kaligrafskega pisanja. Bilo je veliko čvekanja in dobre volje. Samo nečesa je bilo premalo: časa. Časa za čvek z vsemi in vsako posebej. Komaj čakam naslednje srečanje.

50 + 50 100

2011-09-20T17:59:00.000+02:00

Ta vikend sta prijatelja in soseda praznovala 100 let. Vsak svojih 50 let :)

Pa sta dobila darilo. In ker se pri takih letih spodobi, da človek spije kaj toplega, sta za darilo dobila škatlo za čaj z raznoraznimi čaji.

Ampak......

In sta iskala.....

In tudi našla. Saj, ko so bile vrečke zalepljenje se sploh ni videlo da so sabotirane :))

No, sem jima prepustila nadaljnje iskanje za doma. Samo opozorila sem ju, naj bosta pozorna, da ne bosta pila euro-čaja :)

Torbica

2011-09-13T12:34:00.000+02:00

Že nekaj časa si želim zašit kako torbico. Najprej ni bilo znanja sploh, potem ni bilo blaga, zdaj pa iščem en pameten kroj. Pa sem našla tega na Allpequilt, kjer je poleg kroja še vse lepo razloženo in čeprav navodila v angleščini, sem se nekako prebila skozi.

Torbica sicer ni tisto kar bi si želela. Je dokaj majhna, poleg tega ima tudi nenavaden ročaj, ampak z izdelkom sem vsemu navkljub zelo zadovoljna.

Ker je prvi moj izdelek te vrste. Ker sem se skoraj uspela držat vseh navodil ( samo žep v notranjosti sem izpustila, za kar sem tudi pokasirala kritiko) in ker je izdelek lep in uporaben. Pa tudi moj šivalni stroj je lepo sodeloval. Samo čisto na koncu pri okrasnih šivih je malo packal :)))
Že imam idejo kako bom naredila naslednjo.

jutro bo

2011-09-12T09:25:00.002+02:00

noč razmišlja o umiku

luna tone za obzorje

da potone v morja globine

jutro se napoveduje

ožarja hribe in doline

tipa in se ogleduje

če lahko sonce sine

Pariška dama

2011-09-09T20:25:00.000+02:00

Sodelavka je šla v penzijo in sem ji naredila voščilnico, Vavin mož pa je spisal besedilo. Rahlo vintage. Pariška dama pa spominja na sodelavko. Je čisto vsak opazil - saj to je Aurora! :)

Pa da bo dovolj prostora za besedilo, sem naredila večji format - kvadratno. In da bo nekaj posebnega, je nastal ta način odpiranja, ki spet ne vem kako se mu reče.

Zgodba nekih hlač

2011-09-06T21:02:00.005+02:00

Nekoč so bile dolge hlače. Zelo nizke v pasu in zelo široke spodaj.
Moderne.
Prijetne za nošnjo.
Potem pa se je lastnica zredila in hlače se niso več zapele. Če že, so tiščale. In ker so bile svetle in široke, so naredile lastnico na videz še debelejšo. Tako so končale na dnu omare. Najprej v čakanju boljših časov. Namesto boljših časov pa so šle iz mode. Ne nosi se več tako širokih hlač. In žalostne so se stiskale v kotu omare. V upanju, da nekako ostanejo pri hiši.
Ampak potem se je zgodilo menjavanje omar in čistka nepotrebnih stvari. Hlače so trepetale za svojo usodo. In res so bile že namenjene na kup za rdeči križ, a jih je roka zadnji hip zadržala. Hlače so skoraj nove, iz dobrega blaga, lepo zašite. Pa so romale na kup za predelavo. In niti jim ni bilo treba predolgo čakati, da so prišle na vrsto.
Le kaj bi lahko iz njih nastalo? Kratke hlače? Hmmm...ne. Preozke, prenizke v pasu... torbica bo. Ampak... kaj pa krilo, ko je toliko materiala na razpolago???
Ok. Obleci, izmeri do kolena, odreži. Cak.... Ko razdereš kar je med korakom, se lahko pas dvigne in sploh ni več ozek. Super!!!! Ampak ko se pas dvigne, zleze dolžina krepko nad kolena. Ups. Krilo je kar kratko. Pri vsej dolžini, ki je bila odrezana.... No, ja, če shujšam, bo malo zlezlo dol pa bo ravno pravo.

Ker je ostalo še veliko blaga, e iz ene hlačnice nastala torbica. Taka, malo za pokušino. Brez nekega merjenja, brez podloge, ampak kar všečna. Notri gre lahko denarnica in telefon, pa na hitro skočim nekam. Ali pa telefon in steklenica vode za jutranji sprehod.
No, takole izgleda v kompletu.

Nekočhlače so menda kar zadovoljne :)

Plenička za Ajdo

2011-09-06T06:15:00.000+02:00

Prejšnji mesec je rodila nečakinja. In je bilo treba naredit eno posebno čestitko kar na hitro ( kot da ne bi vedela, da je noseča :P )
Od iskanja ideje, preko iskanja kroja, je do končne izvedbe minilo točno ura in pol. Primorka, najlepša hvala za hitro pomoč.

Pozno poletna nedelja

2011-09-04T20:48:00.006+02:00

Poletje je še tu. Vroče, sončno...živali iščejo senco. Globoko pod palmami...

Pod rožmarinom in sivko
Jaz pa sem pospravljala zelenjavo z vrta. Skuhala velik lonec polnjenih paprik, preostanek pa vložila. Pa tudi feferončkov je bilo še nekaj za izkoristit. In seveda ne gre brez figove marmelade.

Pripravila sem kup parmiggiane, da bo v skrinji počakala na kakšno kosilo. Skuhala nekaj litrov paradižnikove omake.
V glavnem cel dan predvsem kuhala. Samo naj mi nekdo pojasni kako so od kuhanja noge tako umazane?

Ozimnica

2011-09-01T19:00:00.000+02:00

Nedelja je bila namenjena pripravi ozimnice. Spet, bi lahko rekla, saj to ni prvič in ne zadnjič letos. Par zabojčkov paradajza je šelo v predelavo, par jih še čaka, ker še niso dovolj dozoreli.
Veliko kuhanja in packanja. Še dobro, da imam mojo rdečo pomočnico, ki pridno ločuje olupke od mezge
Mmmmm, kako je paradajz dober.
In končni rezultat, i bo romal v shrambo. Kako je lepo priti iz službe, skuhati pašto in samo pogreti že narejeno omako za na vrh.
Pa tudi fige so šle v predelavo.
Dobrih 5 kil jih je v nedeljo spremenilo namembnost.

Deklica z mucko

2011-08-30T06:58:00.001+02:00

Prejšnji teden je imela rojstni dan moja hči. Malo simbolike, ki jo ona pozna, sicer pa preprosta voščilnica v sodelovanju z Anchy brez katere ne gre.

Posebna sorta sadja

2011-08-23T14:08:00.003+02:00

Samo škoda, da nismo v objektiv ujele moževe face, ko je to videl.

Že kar kičasto roza :)

2011-08-22T21:15:00.001+02:00

Ko sem bila v soboto na obisku pri Kreartiv, mi je kapnila ideja, da bi za mojo nečakinjo, ki je pred kratkim rodila zašila nekaj lepega, rožnatega. Izbiraj platno, zbiraj ideje...in tu je rezultat. Torba za prenašanje dojenčkove robe. Čisto kiči miči roza. Pri iskanju idej sem se zaljubilav tega medvedka. Enostaven paper piecing. Wow, to je zame. Pol, ko sem že rezala, sem ugotovila, da ta okrogla ušeska pač niso v tej tehniki in sem jih naredila kot aplikacijo
Hrbtna stran pa je navaden patchwork.
Kroj ni ravno fantastičen, saj sem delala brez kroja, kar sproti so prišle ideje kako. Pa tudi natančnost me je pri bočnih stranicah pustila na cedilu. Sicer pa sem z izdelkom zelo zadovoljna.
P.s.: stranice sem kasneje popravila in izgleda boljše, čeprav ne idealno. Ampak spet izkušnja za naprej.

Chocolate chip cookies - po moje

2011-08-11T21:15:00.007+02:00

Ker že celo jutro razmišljam kaj bi možu spekla za na pot, da mu bo všeč in da ni preveč packanja, ker ni ravno viška časa in ker je ravno danes Titi na otočku objavila recept za chocolate chip cookies sem se odločila, da jih kar spečem. Ampak jaz ne bi bila jaz, če bi imela v hiši vse ingrediente za še tako preprost recept. In seveda je manjkalo 1 jajce. Pa sem se odločila recept malo prilagoditi. Moke naj bi dala več, je rekla že ona, jajc imam manj, sladkoraj je tudi ogromno. OK. pa je nastal ven tako prirejen recept :
300 g masla
300 g sladkorja
1 vanilija
ščepec soli
vse skupja močno zmiksaš in dodaš še
2 jajci ter ponoviš miksanje. Na koncu dodaš še
400 g moke in 1 pecilni prašek spet zmiksaš ter vmešaš še
300 g na koščke zrezane jedilne čokolade.
Iz tega je sicer nastala ena brezoblična packarija, ki sem jo kar z žličko polagala v pekač. Kupčke v obliki in velikosti oreha. Med pečenjem se je to lepo razlezlo in nastali so fantastični piškoti.
Zraven se prileže čokoladni liker.

Maškare avgusta

2011-08-07T21:00:00.001+02:00

Malo moraš bit nor, da se zmisliš, da boš avgusta naredu maškarado. Lanski poskus je bil bolj tako, je pa ujel zagon za letošnje leto. In nabralo se je nekaj skupin maškar. Celo Korenti s Ptuja so prišli k nam in veselo zvonili s svojimi zvonci.
Maske Baywatch pa si sredi zime ne bi mogli privoščit najbrž :))
In je enemu od naših motoristov kapnila ideja, da bi se oblekli v Škote. Vpraša enega prijatelja, vpraša drugega in kmalu se nas je zbralo 9. Geslo: ne povej nikomur! Organizatorju smo se napovedali kot skupina, vendar nihče ni vedel kako se bomo oblekli. In ko smo povedali, da na prizorišče pridemo z motroji...uh...
In vsi so bili šokirani, ko smo se, kot zadnji v povorki pripeljali na motorjih, vendar ne v usnje oblečeni motoristi, pač pa v belih bluzicah in krilcih. Motorje parkirali pod oder in zaplesali škotsko koreografijo. Uh. Vadili pa smo po poti. hihihi
Naredili smo vse sami. Od krilc, do varnostnih ponk, ki držijo krilo in torbic, ki se nosijo spredaj. Pa celo dude.
Dobra žurka, ki je ni prekinil niti nočni naliv. Samo preselili smo se v svoje prostore in nadaljevali.

Vabilo

2011-08-04T07:45:00.000+02:00

Samo pokažem letake. Vabljeni vsi, ki želite malo drugačen večer.
V pustnem sprevodu bomo tudi mi in baje tudi kurenti s Ptuja :) in še nekaj drugih skupin.

Pasja serija

2011-07-31T17:55:00.000+02:00

Slonja čestitka mi je dala zalet, da sem se lotila še pasje. In ko je nastala prva, so nastajale kar naslednja in naslednja...tako je nastala cela pasja serija.
Odtis kužka, nevtralna osnova...zelena čipka bi šla zraven, če dam še nekaj zelenega..hmmm. Podlaga, robček...in tu je prva...
Ampak ti zeleni trakci so mi všeč, pa tudi čipke je še pol. No, take podlage nimam več, bom pa uporabila zelen rob naokoli, podistresano in poštempljano rjavo podlago, da deluje malo bolj lovsko. Na križišče še rjava razcepka in to je to. Uh, spet je zelena čipka ostala. Bo pa na naslednji.
Ker so mi vejice všeč, sem naštempljala in nabarala pokrajino s psom, ki lovi ptiča. Samo tanek križec spet, ker bi čipka zakrila ravno psa. Narobe naštempljano.
Ponovi vajo. Psa bolj k robu, da bo prostor za ostanek čipke. In v tem je prišla Anchy domov in rekla: da ne bi slučajno. Tako pusti!!
No, ja. Pasja serija je nastala, kos zelene čipke pa je še vedno v škatli :)

Slon

2011-07-30T07:28:00.000+02:00

V moji škatli skoraj ni moških čestitk. Le zakaj jih je tako težko naredit? Pa poskusimo. Saj bo oranžen papirček primeren za moškega. Splo, ko mu dodam malo modre osnove. Super. Papirčku naredimo "čipkast rob. Všeč mi je. Ostanek - tanka črta je lep dodatek. In zdaj? Lepo naštimana osnova, ampak čestitka je prazna. Rožic ne morem dat gor. Čipk seveda tudi ne. Hmmm. Mogoče bi dala kako živalco. Tale slonček ne rabi niti barvanja, ker Anchy itak ni doma:P

Ok. Izštancam v obliki tagca. Še malo podistresam tagec, da dobi afriški pridih in dodam malo suhe trave. hmmm. Še moder trakec in ...to je to. Mogoče malo prazno, ampak mislim, da bo za moškega dovolj.
Uh, kako ste vi moški zakomplicirani :) Malo lažje je sicer če delaš za znanega končnega porabnika, ker se potem lahko osredodočiš na tematiko, ampak vseeno je dobro imeti tudi kako splošno moško čestitko na zalogi, če rabi na hitro.

Ogrevanje

2011-07-29T06:37:00.005+02:00

Že kar nekaj časa nisem čestitkala, zato se je bilo kar težko lotiti. No, te dni je nastala ena za Etiena, ampak treba je naredit še kakšno, ker je moja škatla že grozno prazna. Pa sem naredila dve kar tako.
Po izboru barv sta kajpak ženski.
Nič posebenga, hitro narejena mini serija. Ker se pač nisem mogla odločit katera čipka mi je bolj všeč, sta nastali obe.

Srečno, Etien

2011-07-27T07:26:00.001+02:00

Parmiggiana

2011-07-24T20:52:00.008+02:00

Vem, ja. Receptov je toliko kolikor je kuharic. Zakaj ne bi torej še mojega delila z vami. Vsaj za osnovo. Potem ga itak prilagodiš svojim željam in navadam.

To je neka vrst lasagne z melancani. Precej packanja, vendar rezultat za par dni. To pa se že splača.

Melancane olupim in narežem. Ne predebelo, zato jaz uporabim kar salamoreznico. Posolim in zložim v cedilo, da spustijo kako kapljico vode. Čez kako uro jih pomokam in ocvrem. Moja tašča jih je panirala z moko, oljem in jajcem. Okus bolj poln, a packanja za moj okus absolutno preveč. Sem jih pa tudi že delala samo popečene na žaru. V vsakem primeru morajo biti toplotno obdelani.
Posebej pripravim naribam sir. Po imenu recepta naj bi bil parmezan, vendar jaz uporabim kar kak topljiv sir kot sta edamec ali tilzit. No, lahko pa se tudi pospravi vse ostanke sirov v hladilniku.
Prav tako posebej pripravim paradižnikovo omako.
Pa še mleto meso. No, to je spet optional. Moja mama pravi, da se ga sploh ne da, tašča ga je dajala dosti, jaz pa ga dam bolj malo. Samo, da je vse skupaj bolj bogato.
In še ena od bolj pomembnih sestavin - bešamel. Kar precej ga gre. Pa malo bolj rekega naredim, kot je v original receptu.

In potem se začne zlaganje. Pekač malo namažem z bešamelom, nanj pa zložim ocvrte melancane.
posujem malo mesa, polijem paradižnikovo omako in bešamel. Vse skupaj razmažem v enakomerno plast. Ko imam mesa zelo malo, ga kar vmešam v paradižnik.
Tako pripravljeno posujem še s sirom ( pozabila slikat) in ponovi vajo: melancani, meso, paradižnik, bešamel, sir. Odvisno od sestavin, lahko še eno plast, ampak jaz ponavadi tu zaključim. Še eno plast melancanov in bogato polijem z bešamelom. To potem dam v pečico. Če ne pozabim, kot danes, pustim da se lepo zapeče, ampak prav toliko spet ne. Preden postrežem skušam vsaj malo ohladiti, ker se sicer slabo reže. Mi ga imamo radi tudi mrzlega.
Izgleda približno tako. Goljfam. To je navadna lasagna, ker ga danes še nisem prerezala, ampak videz je kar podoben. Glede na slabo fotko, bo kar šlo :P

Po kavi diši

2011-07-21T20:50:00.004+02:00

Očitno mi šivanje postaja všeč. Tu je že drugi izdelek z aplikacijo, ki smo se jo učili na prejšnjem srečanju v Hajdošah. Saj sem kar sama sebe presenetila, ko sem, ne samo končala začeto na delavnici, ampak se celo lotila in končala naslednji izdelek.
In vedno bolj sem ponosna na svojo "natančnost", ki seveda ni natančna, ampak zame je to super. Kar je malo bolj vigi-vagi, pa je itak kriv šivalni stroj. Ti izdelki so seveda preveč za mojo predpotopno Višnjo. Zdaj pa sem v dilemi. Naj razmišljam o novem šivalnem stroju, ki bo bolj primeren za tak način šivanja, ali naj vztrajam pri tem in ga uporabljam kot izgovor za nenatančno zašite stvari.

Nail art

2011-07-19T07:41:00.000+02:00

Nohti so moji. Delo pa ne.
Potrudila se je Anchy.

Viteške igre

2011-07-18T07:29:00.002+02:00

Nedelja popoldan. Lahko bi kam šla. Z motorjem letos nisem bila še nikjer. Kam le?? Ker sem po radiu čula reklamo za viteške igre v predjamskem gradu in ker je Postojna ravno prav daleč za popoldanski izlet, je padla ideja, da jih gremo na hitro pogledat. Zbrala sem celo klapo in gremo. Saj konec bomo še ujeli, če gremo od doma ob 15:30.

Prvi šok. Smerokaz za viteške igre nas je vodil stran od poti k predjamskemu gradu, na nek kolovoz. OK
Drugi šok. Za prvim grmom, so nas čakale grajske gospodične, ki so nam mastno zaračunale vstopnino na kolovoz. In potem nas je pot vodila ene 2 kilometra po kolovozu, preko jarkov. In to z motorji.
Tretji šok: po prevoženem kolovozu smo prišli nazaj na asfaltirano cesto koder bi prišli brez njihovih smerokazov.
Sparkirali smo naše jeklene konjičke in odšli proti prireditvenemu prostoru. Ujeli smo ravno zadnji in baje glavni del viteških igre. Obleganje gradu s topovi smo čuli od daleč, potem pa videli mimohod Erazma predjamskega in njegovih dvorjanov. Videli smo pobotanje dveh visokosti, izbiranje mične grajske gospodične
mečevanje

podeljevanje viteških priznanj ali kaj že
No, še pogled proti jami pod gradom in ljudem, ki so se zbrali na ogledu iger. In pol je zmanjkalo baterije v fotoaparatu, da bi posnela še lokostrelsko tekmovanje, tekmovanje vitezov na konjih, stojnice z ročnimi deli in še tega.
Ampak je bil pa lep popoldan v družbi s prijatelji.

Nočni pohod z baklami

2011-07-17T07:59:00.007+02:00

Včeraj zvečer smo se odpravili na veselico v sosednjo vas. Na hrib, če smo iskreni. In to v koloni, z baklami, skozi gozd.
Žal mi je, ker se nisem spomnila, da bi vzela s seboj fotoaparat, ker so fotke s telefonom zelo, zelo boge. Ampak doživetje je pa bilo. V koloni je bilo vse - od starih do mladih. Veselo in z vonjem po parafinu :P
Tam smo nekaj spili, pojedli in se zavrteli. Ne bom razglabljala o kvaliteti petja, ker sta bila dva benda. Eden boljši, drugi... Ampak ime je pa originalno, a ne? Saj ni važno komu pripada :P
Pa še pogled na dogajanje.

Aja. Naj povem še to, da je to organizirala vas, ki ima menda manj kot 100 prebialcev- Organizirano sredi gozda.

O tem kako in kdaj smo se vračali domov pa....malo pozni smo bili, pa je mularija že vse bakle pokradla :)))) No, mi smo se srečno prikotalili domov. (ne,ne. saj ni nihče padel, samo po hribu navzdol je šlo)

Gasilci smo...

2011-07-10T22:05:00.006+02:00

...ali kako že gre tista pesmica...
No, včeraj smo imeli pri nas gasilsko tekmovanje.
Po vseh težavah z zbiranjem ekipe in odsotnostjo na vajah ( najprej moj dopust, potem od sotekmovalke izobraževanje...) tako, da niti ene vaje nismo uspele naredit kot celotna ekipa, smo bile v občinskem delu tekmovanja celo prve. O celotnem uspehu pa ne bom govorila :P, ker je bil bolj neuspeh, kot pa uspeh hihihi.

Za žejne tekmovalce in ostale obiskovalce pa smo poskrbeli kar motoristi.

Sovica je priletela

2011-07-09T07:30:00.000+02:00

V soboto smo imele otočanke srečanje. Dobile smo se v Hajdošah. Se malček načvekale in šivale. No, saj nekatere so počele tudi drugo. Jaz pa ne. Me je šivanje aplikacij čisto potegnilo vase. In pod mentorstvom Kreartiv je nastal tale pogrinjek. Sovica.
Zdaj moram naredit še vsaj enega da utrdim znanje.

Take živalske ali sprehod z mačkom

2011-07-08T07:45:00.000+02:00

aj sem že pravila o našem mačku, ki rad hodi na sprehode, a ne? Potem pa je nehal. Najbrž ker je ugotovil, da gremo vedno po naši ulici samo gor in dol. In to ravno tistega dne, ko sem se odločila,da ga vzamem s sabo na vrh hriba, ker se mi ni več dalo hodit samo po ulici gor in dol. In potem sem lahko hodila na hrib ali kamorkoli, on ni šel z mano. Po dolgem času pa se je danes odločil, da naju spet spremlja. Jaz sem nemoteno šla, ker sem bila prepričana, da ne bo šel daleč, ampak se obrnil in šel nazaj. Ko sem prišla že skoraj do glavne ceste, pa je še veselo skakljal okoli naju. Ni bilo druge. Po klancu nazaj gor. Proti domu. In spet po ulici gor. On pa veselo zraven. Pa sem šla v gozd. Pa še vedno ni odnehal. Ene 10 minut hoje v hrib naju je pridno spremljal. Tam kjer pot zavije okoli sipin nazaj dol, pa se je izgubil. Seveda sem šla naprej, ker sem pričakovala, da naju bo prehitel, pa nič. Bila sem že skoraj spet pri cesti, ko ga čujem kako tuli. Sedel je na najvišji točki ceste, kjer se je izgubil in naju klical.

Ni bilo druge. Spet nazaj v hrib. Pridem gor, mačka nikjer. Pa po prejšnji poti nazaj dol. Kličem, kličem, Pepija ni. Sem že spet na pol poti navzdol, ko ga spet zaslišim. Sedi na drugi strani sipin. Vidim, da je že čisto obupan. Ni druge. Spet zlezem v hrib, okoli sipin in mi pride naproti. Zgrešil je pot po kateri sva šla midva in zašel na stezico na sipinah. Ampak ni hotel do mene. Vrgel se je na tla in čakal, da jaz pridem k njemu.
Potem se je bilo treba čohat in cartat, ker naju je spet našel. Potem pa smo se končno odpravili proti domu in tudi srečno prišli.
Zdaj pa leži pred hišo, raztegnjen čez pol terase. Niti pit še ni uspel.

Skandinavija - 7.dan

2011-07-07T22:50:00.001+02:00

Če nadaljujem z včerašnjo zgodbo. Ker smo bili pač štirje v kabini, je to pomenilo, da je moj dragi imel konkurenco v smrčanju. In ga je toliko motilo, da je že ob 4h vstal in šel malo na palubo, ker takega smrčanja se res ne da prenašat. Kot da on ne zna smrčat ( no, saj tudi jaz včasih pobegnem v drugo sobo, če jo imam na razpolago)

In tako so nastale čudovite slike sončnega vzhoda

Po zgodnjem zajtrku sem se mu pridružila še jaz in sva uživala na skoraj prazni palubi in opazovala sled, ki jo je ladja puščala za sabo.
In že so se v daljavi začele risati danske vetrnice
Po pristanku v Kopenhagnu smo najprej odšli na obisk k mali morski deklici

potem smo si ogledali nekaj kraljevskih palač in menjavo straže. Pravi užitek je bilo gledati te vojake, kako so strumno in enakomerno korakali. Še lasje na kučmah so se jim enakomerno potresavali.

Pa vožnja po mestu in veliko čudovitih stvari. Popoldan pa smo imeli prosto in smo se kar skupinsko odpravili na potep z barko po kanalih Kopenhagna. In spet je nastalo malo morje lepih fotk.
Ladja stanovanje. Cel kup jih je.

Stolp z zunanjimi stopnicami ( sem že gor -hahaha)

knjižnica poimenovana črni diamant

eden od kanalov kar tako
In še pogled skozi okno hotela

Naslednje jutro pa nas je pot vodila na letališče in domov.

Še eno nepozabno doživetje za knjigo spominov. Še en srečen povratek domov.

Skandinavija - 6.dan

2011-07-06T18:30:00.001+02:00

Po malo bolj zgodnjem vstajanju smo se odpravili na zadnji del poti po Norveški proti Oslu. Tam pa ogled muzejev in nekaj mestnih značilnosti. Najprej postanek v vikinškem muzeju.

in naslednji muzej. Kon-tiki. Sodobni raziskovalec, ki je dokazoval kako so nekoč brez sodobnih pripomočkov delali velike stvari.
Model njegove ladje
Pa še v naravni velikosti
in še pogled pod morsko gladino - dno le-te
Kipi z velikonočnih otokov. Saj vsi veste, da sem jaz velika? Za primerjavo :P
Potem pa še Fram muzej. Razlago sem pa menda preslišala ali prespala. Toliko kot sem te dni spala v avtobusu...to pa tudi ni res.
No, na to ladjo smo setudi povzpeli in jo odznotraj raziskali. Pokukali v kabine in drobovje. In se seveda slikali za krmilom.
Še hiter tek skozi čudovit park v Oslu.
Vzpon na streho opere. Koliko denarja je bilo vloženega vanjo pa nočejo povedat, ker so baje cifre gromozanske.
In popoldan vkrcanje na križarko, kjer smo prespali v malih kabinah, kjer sva že dva plezala eden čez drugega za preoblačenje, notri pa smo bili stlačeni štirje. Umivanje in preoblačenje na obroke, ampak smo vse rešli :) Uživanje v ladijskem luksuzu, nočno življenje in.....ah nadaljujem jutri, ker je medtem že minila polnoč. Ampak neke teme zunaj še vedno nisem videla. Noč v kabini brez oken je bila pa končno pošteno temna.

Skandinavija - 5.dan

2011-07-05T07:30:00.000+02:00

Naslednje jutro je bilo seveda eno od tistih 287 deževnih dni. Pri ogledu mesta Bergen smo bili malo mokri, vendar zadovoljni, ker smo vse zanimivosti poslikali že prejšnji večer pri lepem vremenu.
In nadaljevali smo svojo vožnjo. Spet je bil na vrsti dan z manj ogledi, vendar pa napolnjem z drugimi stvarmi. Najprej nas je v koloni za cca uro in pol zadržala huda prometna nesreča. Ko smo s trajektom prečkali enega od fjordov, je avtobus odpovedal poslušnost in ni hotel vžgat. Pa smo se prevažali preko fjorda nazaj in naprej. Na srečo se je vse dobro izteklo. Avtobus je spet vžgal in nas vozil naprej. Najprej nas je popeljal do slapu Voringfossen, slapu z najvišjim navpičnim padcem. Škoda, ker je najlepši slap skrit za hribom in ga nismo mogli občudovati v vsej njegovi lepoti.
Pa še Laponka v svoji narodni noši, ki je sedela pred prodajalno spominkov.

Pot nas je vodila preko planote Handargervid, kjer smo se nahajali na višini cca 100o metrov nadmosrke višine, nad mejo rastja, na področju mahu in lišajev.
In naprej. V Geilo. Smučarsko središče, kjer smo prenočili.

Skandinavija - 4.dan

2011-07-04T15:00:00.008+02:00

In spet nadaljevanje vožnje skozi slikovito pokrajino. Mimo rdečih hišk, takih in drugačnih voda

cvetočih travnikov

skozi neštete tunele... eden od njih je bil dolg kar 24,5 kilimetra

In spet križarjenje po fjordu. Tokrat je bil na vrsti Sognefjord, ki je dolg preko 200 km.
okoli njega pa toliko čudovitih prizorov, da se je aparat skoraj pregrel. Prav težko je zdaj izbrati samo nekaj slik, ki bi pričarale vso to lepoto.
A sem že omenila čudovite, male, rdeče hiške?
In večerni prihod v čudovito mesto Bergen, ki je bilo nekoč glavno mesto Norveške. Po pozni večerji smo se, kot vsak večer sprehodili po mestu in poslikali zanimive stvari. Svetlo je itak skoraj celo noč.
Vrsta lesenih hiš, ki jih že najeda zob časa in se rahlo nagibajo in naslanjajo ena na drugo.

Med njimi pa vodijo temačne, ozke, lesene uličice, ki smo jih skoraj spregledali.

Te hišice so ostanki nemške trgovske četrti...mesto v malem
In spet pri belem dnevu v posteljo.
Aja. To mesto je znano tudi po tem, da v njem dežuje kar 287 dni v letu. Nas pa je pričakalo sonce, torej smo lahko srečni.

Skandinavija - 3.dan

2011-07-03T20:03:00.015+02:00

Spet smo se prebudili v lep sončen dan. In se odpravili iz Hamarja. Spotoma smo si pogledali še dvorano za drsanje, ki so jo naredili v obliki narobe obrnjene gusarske ladje za olimpijske igre 1994. leta.

In se odpeljali še v cca 6o km oddaljen Lilehamer, kjer smo se povzpeli do skakalnice in glavnega prizorišča OI, do mesta kjer so prinesli olimpijski ogenj.

V mestecu nas je prevzel vodni motiv. Čeprav v tej deželi voda teče vsepovsod, so naredili še tak umeten skalnjak s prelivajočo vodo.

Čudovit pogled proti VODI :)
Postanek ob zanimivi leseni cerkvici.
nn bučečem potoku pod mostom
skok v trgovinico s spominki, ki ima zanimivo s travo poraščeno streho, kar na Norveškem sploh ni redkost
In nadaljevanje poti preko gorovja, v bližino ledenika Opland, kjer smo se tudi kepali.
In spust po divjih serpentinah proti fjordu Geraingerfjord, kjer smo se podali na enourno panoramsko vožnjo s trajektom.
narava je v skalo izklesala obraz

In vožnja do mesta duhov - vasica Stranda, kjer smo bili poleg treh hotelskih uslužbencev menda samo še mi.

Skandinavija - 2.dan

2011-07-02T07:30:00.000+02:00

Naslednji dan smo nadaljevali našo pot proti Norveški, v občudovanju čudovite narave in švedskih preprostih hiš.
Ustavili smo se v kraju Örebro, kjer smo si ogledali trdnjavo. Uh. Pozabla zakaj je bila pomembna :P

Nato pa se odpeljali do kraja Hamar, kjer smo se nastanili za nočitev. Naš večerni sprehod po ulicah tega malega, umirjenega prazničnega mestea ni prinesel veliko slik, saj razen nenavadnih človeških skulptur v vseh mogočih pozah ni bilo kaj veliko za slikati. Smo se pa zato zabavali z njimi. In občudovali kip, ki je visel preko električne svetilke, ali pa tistega, ki je bil nekje na drogu javne razsvetljave, pa do tistega, ki je ležal pod klopco ob poti.

Res je bil to dan z najmanj slikami in vtisi, zato pa z dolgo vožnjo :)

Skandinavija - 1.dan

2011-07-01T14:58:00.001+02:00

Vstajanju sredi noči je sledil jutranji polet proti Švedski. Sicer je bilo vreme dokaj oblačno, a tu in tam so se skozi okno videli kupi stepene smetane ali pa se je pogled med njimi usmeril na zemeljsko površje.
In pristanek v deževnem Stockholmu. Najprej ogled menjave straže. Brrr...primorci nismo bili pripravljeni za tak mraz in dež.
Pa vožnja z avtobusom po ulicah.

Kratek postanek za fotošuting. Stockholm je zrasel na malih otočkih, zato je stari del pretežno ob vodi. (Ker pa je bilo deževno in megleno, smo naslednje jutro ta postanek ponovili, da smo dobili nekaj lepih sličic)

In še postanek v muzeju Vasa. Ogled ladje Vasa, ki je potonila ob prvem izplutju - zgodba spominja na Titanik. Ladja je bila veličastna, z veliko čudovitege lesenega okrasja, kot je razvidno iz makete.Po potopu je potonila v mulju in tam ležala 333 let preden so jo odkrili, potegnili iz vode in očistili, preparirali in rekonstruirali, da je spet videti njeno veličastje.
Utrujeni in zaspani smo našli prenočišče v hotelu. Za nami je bil dolg dan. Noči pa od nikoder. A o tem v kaki drugi objavi.

Patchwork toaletka swap

2011-06-15T12:30:00.001+02:00

Snežinka je spet organizirala swap v šivanju. Tokrat je želeta patchwork toaletke. Še dobro, da me kdo kdaj malo brce, pol se potrudim in nekaj naredim. Tako sem se tokrat lotila toaletke.

Prejšnji poskus se je zaradi nenačrtovanja kroja končal bolj tako, zato sem se potrudila in poiskala na netu podrobna navodila.Ideja je od Pink Penguin. Ker pa je za ta kroj potrebno malo trše blago, sem pristala pri tej rdeči barvi, ker je pač to blago bilo na razpolago. Potem pa je bil problem ustreznega blaga za zraven. Več barv žal nisem našla, ki bi šle zraven. Ampak tudi tako mi je všeč. Pri izdelavi prve sem seveda slabo prebrala navodila in naredila zgornji del rahlo narobe. Ugotovila šele tik pred koncem in popravila, vendar ni tisto kar mora bit. Da ne govorim o všivavanju podloge, ki mi je delalo velike probleme. Toliko, da je podloga na koncu všita narobe :P. Take toaletke seveda ne morem dat naprej, zato sem se takoj lotila še ene. Popravila napake iz prejšnje in tu je:

Zraven seveda spada tudi mini kartica, ki je narejena kar v stilu patchworka.

No, preizkusila sem se tudi v izdelovanju rožic. Žal gumb ni najlepši, ker je moja delavnica v razsulu in se stvari nekje skrivajo. Bemtiš pa Harvey Norman, ko jih moraš dva tedna čakat, da ti zamenjajo napačno izdan paket.

Jaz pa sem dobila to lepotičko, ki jo je zame zašila Snežinka

Naš blagoslov

2011-06-09T05:48:00.007+02:00

Kot sem obljubila že v soboto, moram nekaj napisat tudi o nedeljskem blagoslovu motorjev. Čakala sem, da dobim kako sliko, ampak ugotavljam, da bo najbrž prej na vrsti nov blagoslov kot kaka slika pri meni, zato ne čakam več. Aja, moj aparat je že za prvo fotko ostal brez baterij, zato sem pač odvisna od drugih.

Že zjutraj smo se zbrali in pripravili še zadnje detajle, da bo blagoslov čimbolj gladko tekel. Postavili senčnike, da ljudi ne bo opeklo sonce. Pripravili mize, kjer se bo pojedel golaž. In naredili eno spominsko sliko.

Pa še eno, kjer je večina naše klape, organizatorjev, pobudnikov tega blagoslova, ki je letos že 10. po vrsti.

Vse je lepo teklo. V vas je kljub oblakom prišlo kup motorjev. No, približno pol toliko kot lani, saj napovedi res niso bile najboljše. Župnik je opravil svojo mašo in podelil blagoslov. A tisti trenutek se je tudi tisti zgoraj odločil, da prispeva svoj delež in začek škropiti, škropiti in vedno bolj škropiti. Pol pa se mu je menda kangla zvrnila in je vsa voda pljusnila na nas. Stiskali smo se kjerkoli smo se nahajali. A ni pomagalo. Voda je prihajala menda od zgoraj in spodaj in vseh strani. Vsaj pod tistim senčnikom kjer sem bila jaz. Približno eno uro je trajal naliv, potem pa se je malo umirilo, da smo lahko vsaj golaž pojedli. Žal nam je kar nekaj motoristov ušlo.

Potem pa se je dan razsvetlil. Sonce je posijalo in posušilo preostale motorje in motoriste. Pecivo smo zrezali in postregli, a ga je bilo letos skoraj preveč, ko je bilo tam komaj kaka četrtina pričakovanih ljudi. Ostalo pa vseeno ni nič :P Slikat pa tudi nisem nič uspela. Povem pa lahko, da so bila vsa peciva dobra. Vsako različno, čeprav jih je bilo kar enih 5 z češnjami.

Ob tej priliki pa sem naredila tudi eno spominsko fotoknjigo za naših prvih 10 blagoslovov, o življenju naše motoristične klape doslej. Pokažem samo platnico, kjer je zbranih nekaj utrinkov.

Priznam, da je bilo delo kar zahtevno, saj je pomenilo zbirati slike različnih ljudi, različnih dogodkov, mnogih let. Iskati prisotnost čimvečih na slikah in hkrati morajo slike govoriti svojo zgodbo.

Moji 3 problemi

2011-06-04T17:29:00.002+02:00

Potrebujem pecivo. Da je enostavno in hitro narejeno. Da ga pride veliko. Da je veliko koščkov. Da se enostavno ponudi in prime v roko. Da je sočno in predvsem, da je dobro. Po premlevanju je padla odločitev za češnjev biskvit. Ustreza vsem navedenim zahtevam.

1. problem: Ko naj bi šla pobirat češnje se usuje dež. Čakam dve uri, da neha deževat in pobiram češnje z mokrega drevesa. Rezultat? Jaz mokra, češnje pa nabrane. Pozitivno? Češenj ni potrebno prati.

2. problem: češnje je potrebno izkoščičiti. Kup dela in packanja. Še dobro, da imam svojo rdečo pomočnico, ki mi to delo olajša. Medtem je tudi posijalo sonce.

Zdaj pa lahko preidem k receptu:

6 jajc, 6 žlic sladkorja in vanilin sladkor močno penasto umešam.

Ampak res močno. Tako da iz temno rumene tekočine nastane svetlo rumena pena.

Malo pred koncem vmešam še par žlic olja.

Ko je pena že čisto svetla in gosta ji na rahlo vmešam še 6 žlic moke s pol pecilnega praška in za eksperiment še 2 žlici zdroba.

Raztegnila sem v ta velik pekač

In bogato posula s češnjami. Kar pol kile izkoščičenih sem uporabila tu.

Potem pa samo še v pečico, da se vse skupaj zlato rumeno zapeče. V minutah ne vem povedat, ker gledam samo barvo, je pa to dokaj hitro ( 10-15 minut se mi zdi). Tako nekako izgleda pečeno. Najbrž bom posula še s sladkorjem v prahu.

A sem že omenila, da potrebujem veliko peciva? Zato sem ponovila vajo od začetka. Na tričetrt miksanja začne mikser smrdeti in čudno ropotati. Pa smo pri 3. problemu :P Pravijo, da vse slabe stvari so v paketu po tri. Upam, da bo zdaj teh problemčkov dovolj in se ne konča s kakim usutim pecivom. Pečeno je že vse. Torej ne morem več prismodit :P Še dobro, da je v hiši še en mikser in sem pecivo lahko uspešno končala. Ko ga narežem pa poročam še o tem kako izgleda in pozneje če je bilo dobro in če ga je kaj ostalo :P

Aja. Če ga želi kdo poskusit, naj se nam jutri pridruži na našem 10. blagoslovu motorjev v Dekanih.

Ps.: aja, mama, spet sem pozabila solit. Pa saj veš, da jaz solim samo sladoled :P Zato pa tega toliko bolj izdatno :)))

Utrinek včerajšnjega dne

2011-06-04T15:35:00.003+02:00

Danes dežuje, zato pa so bili pretekli dnevi tudi lepi. Toliko lepi, da je šel utrujeni maček spat kar na mizo v senci.

Ali pa si je ogledoval vrtnico in češnjo v ozadju

Ko smo že pri češnji: tudi psu je všeč, da rastejo veje tako nizko :)
A jih ne bi kar ugriznili?

Ogrevanje

2011-05-30T07:16:00.002+02:00

Po dolgem času nepapirčkanja, je bilo potrebno malo ogrevanja, da kaj nastane.
Umirjena čestitka. Vse v rjavih tonih. Idealna bi bila za kak monocromatic izziv :) Ker pa je na njej odtis dame, in še malo okrašena s končki vijugic, jo prijavljam na izziv Craft-alnice, kjer želijo vsaj en odtis
Pa še ena. Preizkus novih štampiljk. Tudi zelo umirjenih barv. Mogoče celo preveč umirjena, seveda stvar okusa. Odtisi vejic, odtisi listov, malo distresanja in vogalčki za popestritev. Tudi ta primerna za izziv na Craft-alnici,
Paše pa tudi v izziv Vladuške, ki želi kombiniranje več štampiljk. Pa nisem poslikala katere sem uporabila, ampak saj se vidi, a ne?

Brez besed

2011-05-29T07:15:00.000+02:00

Naj slika govori....

Rdeči cvet

2011-05-26T17:57:00.003+02:00

narava je lepa,
a samo takrat,
ko ji dovolimo,
da njene lepote
prodrejo v naše srce
in ga ogrejejo
se naselijo v naših očeh
in osušijo grenke solze v njih

narava je lepa
in je pripravljena vso to lepoto deliti z nami,
če jo le hočemo videti

narava je lepa
in ti lahko pričara nasmešek na ustnice
in iskro sreče v oči
če dovoliš.....

Malo igračkanja

2011-05-22T17:22:00.002+02:00

Še nekaj neobljavljenih
Čestitka hello Kitty, pa zelo na hitro narejena malo rustikalna čestitka z nepobarvanim odtisom lokvanja

In še knjigica za samolepljivi blokec
Kaj jim je skupnega? Rahlo rumenkast papir, neobičajnih dimenzij, ki mi ga je Irna dala v izziv. Meni je papir zelo uporaben :)

Popravljeno

2011-05-07T16:06:00.003+02:00

No, toaletka je popravljena in mi je zdaj veliko bolj všeč. Kaj, ko je človek navajen obrnit šive navznoter. Ampak tukaj sem jih komot navzven in je takoj boljše.

Še boljše bi bilo z ježkom po celi širini ali pa bolj zaobljen preklopni del, ampak te je več ne popravljam. Samo še enkrat zalikam.

Toaletka

2011-05-06T07:38:00.004+02:00

Na našem otočku je razpisan swap patchwork toaletk. Toaletke še nikoli nisem šivala, patchwork zdaj že, pa sem poskusila.
Najprej sem porabila nekaj ostankov od velikonočnega nadprta.
Zato so trikotniki, kvadratki in pravokotniki, ampak ta del je še kar dobro šel. Podložila sem ga in prešila. Vse super.
Ker ne vem še šivat zadrg, sem ji dala ježka. Ampak seveda - nisem pomislila na krojenje. Bo pa naslednja boljša. Ta definitivno ni za swap :))
Ko pa sem danes zjutraj slikala, sem komaj uspela naredit te fotke, na naslednjih moja toaletka že izgleda tako nekako :P

Pričakovanja....

2011-05-04T21:56:00.002+02:00

pričakovanja...
upanje v srcu
priprave
sreča...
in potem...

zavrnitev
bolečina
in solze
in vsa sreča izgine
ostane grenkoba

Njami

2011-04-28T19:04:00.007+02:00

Akacija se je odela v svoja prelepa oblačila in tako diši.... Danes sem si je nabrala in naredila za večerjo. Pa k vragu vse diete tega sveta. Saj to itak jem enkrat na leto :P

NAj vam zaupam še recept za to dobroto. Nabrati je treba cvetove, ki niso še preveč odprti, da je v njih še vsa sladkoba. To se splakne in odcedi. Če ne nabiraš ob kaki cesti, niti to ni skoraj potrebno.
Narediš maso kot za palačinke samo bolj gosto. Moj recept:
4 jajca
250 gr moke
300 ml mleka - lahko delno tudi radenska
2 žlici sladkorja
vanilin sladkor
pozabila sem na ščepec soli
Maso se stepe, da pride lepo gladka. Vanjo se pomaka cvetove akacije in polaga v vroče olje.
Vmes se enkrat obrne in peče dokler ne doseže lepe zlatorjave barve.
Potem se samo še odcedi, po želji posuje z mletim sladkorjem in postreže. Mi jemo najraje še toplo.

Za orientacijo: porabila sem cca 30 socvetij. Sem pa kar bogato obložila in polagala v olje kar z žlico. Poje pa se vse, razen peceljčka, ki se ga potegne iz ust - kot ribjo kost :P Če pa imate raje hrustljavo, se uporabi manj mase na cvetu.

Vesele praznike

2011-04-24T09:53:00.005+02:00

Naša praznična miza
Pirhi...khmmm..nič za pojest :P
Tole pa današnja malica

Logatec 4.del

2011-04-23T07:36:00.000+02:00

in mislim, da tudi zadnji del :)

Na našem srečanju v Logatcu smo imele tudi delavnico paper piecinga (sem prav napisala?), ki nam jo je priredila Kreartiv. Seveda je bilo tisti dan vsega preveč in nisem naredila nič, sem se pa marsičesa naučila. Potem je doma nastal tale prt. Še pravočasno za velikonočne praznike.

Ni čisto isto kot vzorčni, ampak je malo po moje. Sploh, ko narobe zrežeš blago. Se je pač treba prilagajat. Je bila pa dobra lekcija za naprej, kako se blago reže :P

Logatec 3.del

2011-04-20T22:20:00.001+02:00

Stranski produkt tega srečanja.

Logatec 2.del

2011-04-18T17:55:00.000+02:00

Na srečanju smo imele swap predpasnikov

Jaz sem naredila tega. Za kompenzirat malo manj natančno šivanje, sem se potrudila in naštikala češnjice na žepek. Ker pa sem najpej naredila prevelike, sem te uporabila na prijemalki za lonce. Upam, da bo moji swapiki všeč, tudi, ko ga dobi v roke :)

Jaz pa sem domov odšla kot ponosna lastnica tega, double face, ki ga je naredila Otroci - Valentina

Da o smehu in modni reviji niti ne govorim. Kdor je bil zraven, ve kako smo se imele, kdor ni bil, si pa ne more niti predstavljat in nam je lahko fouš :P

Logatec 1.del

2011-04-17T21:51:00.004+02:00

Včeraj smo se otočanke dobile v logatcu. Vsakoletno srečanje, eno bolj številčno obiskanih. In ker so itak vas naša srečanja posebno doživetje, se jih udeležim, če mi le uspe. Tako je bilo tudi tokrat. Pa začnimo s pripravami.
Organizatorki je lepo pripravit darilce. In ker sta organizatorki tokrat dve, sta tudi darilci dve.

Za Fikus, ki ima rada zeleno barvo in je pridna za risanje. Naj se poizkusi v novi tehniki - risanje z barvnimi peski. Zraven seveda čokoladni liker in figova marmeladica. Vse skupaj zapakirano v reciklirani škatli.
Pa za Snežinko. Sicer je pridna v vsem. Dobila je pa set lepila z bleščicami. Za čestitke naprimer. Lahko pa tudi kaj ustvarja z otroci.
Organizatorki pa sta nam pripravili take lepe čokolatinčke za spomin. Vsaka je dobila svojega, ampak Fikus je tudi vsakemu odgriznila vogalček :P

Vrtnice

2011-04-07T06:22:00.002+02:00

Malo sem šla v Prometej pogledat. Zelo na hitro, ampak ne dovolj :P Našla sem štampiljke, ki so morale z mano. Ko pa sem prišla domov, sem ugotovila, da so štampiljke kar precej velike in ne najbolj uporabne. Samo tale mala vrtnica bo uporabna sama zase. No, ostali dve bosta pa drugače. In je hitro nastala ena voščilnica. Ne naj-naj. Ampak v škatlo bo šla. Mogoče bo pa komu všeč :)
Odtis je narejen z barvnimi blazinicami. Papir rahlo posenčen z distresom. Za peclje napeljani trakci, ki so z mašnico zvezani v šopek.

Spomini...

2011-04-02T10:15:00.000+02:00

Cela brajda spominov....bolečih...lepih....
igla, ki si mi jo ti dala....besede, ki si mi jih govorila....delo, katerega si me učila....
pretekli trenutki...tvoj glas...tvoj smeh...

Pa za fanta

2011-03-29T07:00:00.000+02:00

Spet Anchyino delo.
Fotke so bolj slabe, ker sva jih končale seveda zadnji hip.

Marna podarja kar celo drevo :) eni srečni izžrebanki.

Reševalna akcija

2011-03-27T17:36:00.006+02:00

Ko sva se s Čarlijem danes zjutraj vračala s sprehoda, se nama je sredi vasi prudružila simpatična psička. Nikakor je nisem mogla prepričat, da ostane tam, da se bo izgubila. In tako je prišla z nama domov. Vendar se ni pustila slikat. Imam vsaj 20 fotk, na čisto vsaki je obrnila glavo proč. Pa sem se naveličala.
Naselila se je pred vrata,pa malo pred panoramsko steno, v glavnem bila je okoli hiše. Ker očitno ni vedela kam bi šla, sem poslala moža, da jo odpelje kjer naju je pobrala. Tam je izvedel, da se potika okoli gostilne že od včeraj.
Po kosilu je Anchy zagnala iskalno akcijo. Najprej sva šli pogledat, če je psička res še tam. In...čakala je na naju. Pa spet z velikim veseljem šla k nama domov. Zdaj je že vedela v katero ulico in dvorišče mora zavit :P
Tokrat sem ji dala tudi nekaj za pojest. In veselo se je igrala okoli hiše. Medtem je Anchy klicala DPMŽ, kjer je dobila podatek čigava naj bi psička bila. Potepinka se je pridružila pohodnikom že včeraj in se ustavila v naši vasi. Baje da tega ni naredila prvič, zato so v društvu takoj vedeli kdo je lastnik.
Ker pa so naši mački navajeni psa, je nič hudega sluteči maček prišel preblizu. Naredila sta eno krožno dirko po dvorišču in maček se je rešil pod streho. In prvič sem videla mačka kako se trese od strahu. Čeprav je potem gospodar rekel, da se psička mačk sicer boji :P
Po psičko je prišel srečni lastnik in jo do naslednjega izleta odpeljal spet domov. Maček pa še zdaj čepi tam gor. Mislim, da mu bom šla zdaj pokazat večerjo. Najbrž bo prišel :P

Dodatek: ni prišel. Sem ga kar zvlekla dol in za plačilo dobila injekcijo. Uf....

Pastelne barve

2011-03-26T20:01:00.004+01:00

Na Craftalnici poteka izziv pastelnih barv. Pa pride moja Anchy, da mora naredit čestitko za prijateljico, ki ima rada pastelne barve. Ok. Pa sva jo naredili. In ko je bilo že vse narejeno, je ugotovila, da je preveč pinky, preveč otroška za 21 let.

In sva se lotili naslednje. Ta bo bolj primerna. Še vedno pastelna, nežna, ampak ne tako zelo pinky.
Sta pa obe primerni za izziv.

Nekako v rjavem

2011-03-23T18:08:00.000+01:00

Ko sem se zadnjič spravila k lakiranju stekleničk, sem spotoma pobrusila in polakirala nekaj koščkov že pečene fime. Iz tega je potem nastala verižica na vrvici.
Pa še pogled na obesek od bliže:

Jutranji sprehod

2011-03-22T07:43:00.000+01:00

Pa smo spet pri našem prostem psu, ki komaj čaka da ga privežeš na pas. In tako se zjutraj midva odpraviva na sprehod ( on je sicer enega že opravu, ampak mora odpeljat še mene). Ko pa s privezanim psom pridem iz hiše in naredim par metrov, skoči pred mene še maček. Usta ima od ušesa do ušesa: "haha, pa sem vas. Danes ne gresta na sprehod brez mene". Kaj mu čem. Gremo skupaj. Ampak maček se ne ustavi. Še na fotki je to videt :)))
Gremo do ceste in se obrnemo. Še tako je naš maček navajen klatit, ga ne rabim učit še novih poti.
In tako naredimo ene dva kroga v bližini hiše.
Zame je bil sicer zelo skrajšan sprehod, ampak tudi mačku je kdaj pa kdaj treba ustreč :)

Malo nakitkanja

2011-03-21T12:30:00.000+01:00

Svakinja me je prosila za verižico. Dolgo, roza... Pa sva se šle malo žičkanja in naredile tole. Minimalno roza barve, toliko da jo poveže na bluzo. Malček črne, sicer pa srebrne barve verižica in dodatki.
Ker pa si nekaj takega že dolgo obljubljam in sem te srebrne obročke kupila prav s tem namenom, sem izkoristila še zadnja dva, ki sta mi ostlala in Anchyno dobro voljo pa sva naredili še eno verižico zame. Ta pa je z dodatki vijola perlic.

Krofi

2011-03-20T08:56:00.003+01:00

Ker letos za pusta nismo pekli krofov, smo sinoči nadoknadili.

Z lepo črto ob strani
In danes jih že ni več :P

Najdi razlike :)

2011-03-19T08:14:00.003+01:00

Slikano v obdobju ene ure danes zjutraj.
Zjutraj je enostavno manjkal del obzorja :)

Pridna kot mravljica

2011-03-18T17:13:00.003+01:00

Naša pridna Mravljica je še bolj pridna kot prava mravljica. Tokrat je pripravila predlogo za takle papir. Wow. Lepo in uporabno. Vsekakor pa nekaj drugačnega. Kar poglejte na njen blog, se splača. Pa ne samo zaradi tega.

Bi eno pivo?

2011-03-17T07:50:00.000+01:00

Te pa nisem naredila jaz, ampak Anchy. Od ideje do končne izvedbe. Samo papirje sem ji pomagala spravit skupaj, ker ne ve kje imam kaj spravljeno. Aja. Pa šivanje je dodelila meni, ker ona ne uporablja šivalnega stroja.

Kot pes in mačka

2011-03-15T12:28:00.000+01:00

Najprej se lepo pocartata, potem pa....

Stekleničke upanja

2011-03-14T06:31:00.000+01:00

Zadnjič smo imele delavnico. Zdaj pa so stekleničke končane. Porezan odvečni fimo pri zamaških, pobrušeno, polakirano...skratka pripravljeno za oddajo.
prozorno-oranžno-zeleno...

pa malo vijola
Še Anchyini dve iz Dodinih fimo klobas
In še skupinska.

Sončna sobota

2011-03-12T19:04:00.000+01:00

Čudovit sončen dan. Kar kliče po kakem čiščenju, pospravljanju, generalni...Pa sem se kar nekako uspešno uspelo branit temu izgubljanju časa. Cunje oprala in posušila. Sprotno pospravljanje. Pol pa sem se le odločila, da tako, malo površinsko obrišem kuhinjo. Da rečem, da sem nekaj posebnega naredila, truda pa itak ne bo nobenega. Saj je kuhinja itak čista, a ne? Že po prvih dveh omaricah je bilo treba prati krpo. Halo? Saj je moja kuhinja čista, sploh zunanja stran omaric. Od kje umazana krpa??? Da ne govorim o tem, kaj se je zgodilo, ko sem prišla do okrasnih polic. Z vlažno krpo sem nehote oplazila stenske ploščice za policami. Joj, ne!!!! Kaj imam na krpi? A ni to čisto navadna voda??? Ploščice pa so postajale lisaste, svetlejše. Ni pomoči, treba obrisat vse ploščice, da ne bo videt kako sem jih uničila. Zdaj so enakomerno svetle. Pa naj mi kdo dokaže, da sem jih pokvarila :P
Nagarala sem se. Ker potem se pojavi še to in še ono. Pa vse magnetke na pomivalcu sem zložila v vrste. In vse ninole po poličkah obrisala, da so spet ko novi.
A na koncu ni nihče nič opazu. Naj bom žalostna ali zadovoljna???
Se odločim, da bom kar zadovoljna. Očitno moja kuhinja le ni bila tako umazana, da bi se opazilo spremembo v barvi :P

A očistim še te črne pike, ko sem že v formi?