Jutranja reševalna akcija

Tako zelo lepo je sedet na oknu in se razgledovat po bližnji in daljnji okolici. Ko pa veter zapiha in potegne pa se zapre okensko krilo, se zgodi katastrofa. Maček od strahu odskoči in pristane na strehi dober meter niže. Ampak do tal je še 3 metre. In takrat se prične alarmiranje.

Me misliš rešit ali ne?

Ne grem dol, predaleč je

Ne, ni šans. Premajhna si.

A ne. To pa ne. K njemu pa že ne grem.

Ti si moja prijateljica. Mi boš pomagala?

Uh. Malo visoko je. Ma naj ti bo.