Violinist

Danes praznuje nek violinist. Saj ga ne poznam. Samo zahteva je bila, da naredim voščilnico za violinista. Pa je nastala. Na hitro.

Dolgčas

čas se vleče kot jara kača

v nedogled

pretaka se kot pesek v klesidri

dol in spet dol

vedno isti, vedno znova

trenutek je enak trenutku

prazen

nezapolnjen

a vem, da tam nekoč

tam nekje..

me čakajo lepši trenutki

napolnjeni s srečo,

z ljubeznijo

trenutki mojih želja

hrepenenj

trenutki, ko bo dolgčas pozabljen,

samo še zrnce peska na kupu spominov

tišina

tišina
mir okoli mene
poslušam dežne kaplje
kako padajo v tišino
in jo bogatijo
tišina
prijetna
polna
ko ni nikjer nikogar
in se ne počutiš sam
ko si ne želiš ničesar
nikogar...

No comment

Normalno je tako: Včasih pa tako:

besede

besede, besede,besede

nizajo se v vrsto, v pesem, v roman

pišejo življenje

ohranjajo spomine

iz njih nastajajo prijateljstva,

porajajo se čustva

v besedah izpovem svojo srečo

v besedah izlijem svojo žalost

vse se začne in konča pri besedah

besede pozdrava,

besede ljubezni

besede v tri dni

besede sreče

besede žalosti

besede slovesa

Take pasje

Pri naši hiši nam ni nikoli dolgčas. Če nič drugega poskrbijo za dobro voljo naše živali.
Včeraj se je naš pes preselil k sosedom. Čuvat njihovo samico. Cel dan se je drl, da si ne bi še kdo slučajno upal na prisvojeni teritorij. Ker pa so ga bili sosedi siti ( po pravici povedano celo jaz :P) smo ga zaprli v hišo. Ampak zvečer je treba prezračit, malo shladit...torej jo pes spet lahko zbriše. Ko smo ga šli že tretjič iskat, kljub čuvanju, sem se odločila, da ga privežem na vrvico. Seveda, ta vrvica pomeni sprehod ( ker ubogi pes, ki je cel dan prost, mora z vrvico na sprehod) In sva ga peljale na sprehod. Potem pa sem se kar s privezanim psom usedla k računalniku in mu dovolila, da gre skozi vrata ven, saj je vrvica dolga kar ene 5 metrov. Z Anchy sva se hecali, da si bo pa zdaj snel ovratnico, vrvico privezal okoli klopce, da jaz ne opazim zmanjšanja napetosti in spet odšel do sosedove punce. Ha,ha,ha...kot v filmih...pametni pes, ki gospodarja prinese okoli.... Seveda moj pes ni tako pameten. Kar sedel je tam pred hišo. Za čuda zelo tiho, brez cviljenja, ki je običajno v takih prilikah. Nenadoma pa...puh...vrvica se je navila na vzmet, ker na koncu ni bilo več psa, ki bi jo nategoval. Kaj je filmski pes naredu? Ne, ni privezal na klopco...pregriznil jo je. Zato je bil tiho. Anchy ga je samo še videla, kako teče k sosedom in maček za njim.

Upanje

So dnevi in so noči
so tedni, meseci in leta
ko si človek od življenja kaj obeta
in pride trenutek
ki pahne upanje v prepad
v brezdajne morske globine,
v neopisne vesolja širine.



A upanje ne umre.

Skozi vesolje potuje,

preko oceanov pluje

in ostaja,

na dnu srca kljuje.

Pogajanja

Pravkar so pri nas potekala pogajanja, če je martinček lahko v hiši ali ne. Maček pravi, da ja in ga je prinesu v hišo. Pes pa pravi da ne in ga je skušal mačku ukrast. Prerivanje je izkoristil martinček in jima pobegnil pod kavč. Maček je še malo pokukal spodaj, ko pa je vidu, da se je pes ackije lotu temeljito, se je umaknil in dogajanje samo od daleč opazoval. Pes pa v akcijo. Najprej je poskusu sebe spravit pod kavč, kar seveda ni šlo. Pozabil je čarovne besede, ki bi ga vsaj 10 x pomanjšale. Potem je skušal martinčka prepričat, da pride ven, izvlekel tepih izpod kavča, a se je martinček še naprej uspešno skrival. Potem se je pes naredil francoza. Pogledal v zrak in skorajda zažvižgal. In mu je uspelo. Martinček se je pognal v dir proti vratom. Pa je bil veliki pes vseeno hitrješi. Za kavčem je zakopalo, da je hči mislila, da so zvrnili najmanj omaro, ampak uspel je ujeti martinčka. Za kazen, ker se mu je toliko časa upiral, ga je pokončal kar na licu mesta in tam pustil. Čeprav ga ponavadi zelo nežno odnese iz hiše.
Slikice ne bom prilepila, ker je preveč krvava.

Mavrica

Pogled v današnje jutro

Med dežjem in soncem
med srečo in žalostjo
kalejdoskop barv
kalejdoskop občutij

Zamuda

To sliko objavljam z enotedensko zamudo. Ampak sem jo vedno pozabila slikat. Danes pa mi je uspelo. To so čestitke, ki sem jih, oz sva jih z možem dobila prejšnji teden. Maki so od MICIKE, čudovita muca od Zvezde, šopek vrtnic od Irne in srčka s strani prijateljev. Naredila pa ju je Vava.
Aja. Daril pa nisem objavljala. Čeprav sem dobila nekaj lepih, ampak....

Pa napišem še par besed glede pesmi, ki jih tu objavljam.. Opazila sem, da nekatere te pesmi pripisujete mojim realnim občutkom. Pol me je še mama vsa panična klicala, kaj je narobe. Nič ni. Niso vse pesmi izpovedne. Niso vse odraz trenutnega razpoloženja. Včasih se tudi postavim v kožo koga drugega, skušam povzeti občutke, ki jih drugi doživljajo. Obuditi spomine....

svet se vrti

Smeh na licu
solze v duši
v beli dan se kaže sonce

a pod okriljem teme
se prebudi grenkoba
nje valovi pljuskajo na plan

čas mineva, briše solze
smeh prihaja do srca
tema ni več tako temna
svet se vrti naprej

Razočaranje

Vera v ljudi mi je vzeta
vera v iskrenost
v ljubezen

srce se para pod težo bolečine
solze skelijo
neizgovorjene besede se valjajo okoli jezika
in ga hromijo

Resnici nočem verjeti
v utvari nočem živeti
odločitev je težka
držati ali pustiti