sreda, 30. januar 2013

Hu-hu

Ko sem pred kakim tednom malo brskala po blogih, se mi je oko ujelo na sovice, ki so bile objavljene v Izdelovalnici malih umetnin. In iz omare sem privlekla škatlo s Fimo. Kar groza me je bilo, ko sem prijela v roke kos trdo posušene mase. Pa sem jo uspela omehčat. In nastali sta dve sovici. In potem sta čakali dokončne obdelave. Še največ pa sta čakali na rinčice. Nikakor niso nastale take rinčice, ki bi jih lahko uporabila. Ko sem že skoraj obupala, pa je prišel dan, ko sem slučajno pospravljala med škatlami z materialom za nakit in odkrila škatlico že narejenih rinčic. Mislim, da sem jih dobila na srečanju od kake udeleženke, zato se še enkrat najlepše zahvaljujem :) Včasih je tudi pospravljanje za kaj dobro :P
In sovici sta skočili na vrvico.


torek, 29. januar 2013

Utrinki

Ko se letni časi mešajo






ponedeljek, 28. januar 2013

Ponedeljkove čestitke 4

Ker me vsako leto decembra zasuje z izdelavo novoletnih čestitk, sem se ( kot že vsako leto doslej) odločila, da me letos ne bo. In da se lotim izdelave le-teh že takoj začetek leta. Čisto začetek januarja jih je nastala že prav serija. 10 božičnih zvezd. Hja. Malo je morala počakat na dokončanje in pol na objavo.

Hmm. Če bi uspela vsak mesec naredit eno serijo, bi mi jih bilo do konca leta čisto dovolj. Torej bom skušala vsak mesec eno objavo posvetit novoletnim voščilnicam.
Na fotki se malo slabo vidi, ampak na vsaki čestitki je z zlatim embosiran napis.

nedelja, 27. januar 2013

Eksperimentiranje

Spet je tu nedelja in spet sem bila pri volji za eksperimentiranje. Moji poskusni zajčki pa itak nimajo druge izbire kot pojest kar dobijo na krožnik :P
Tudi tokrat sem šla malo po vrtu. Brstični ohrovt in kavoli (cvetača).
Najprej je nastala juha. Na žlici olja sem popražila malo čebule, dodala krompir, nato pa zalila vodo in vrgla notri vse sestavine:

Za okus sem dodala še skorjico parmezana, ki sem jo na koncu odvrgla. Skuhala do mehkega, spasirala s paličnim in dodala vode, da je bila gostota prava. Na krožnik sem vsakemu dala še par kavnih žličk kisle smetane. ( pozabila slikat)

Potem je sledila glavna jed. Časa za kaj posebnega ni bilo, zato sem se malo zmišljevala sproti. Iz skrinje sem vzela par piščančjih filejev. Pri tem je padla ven tudi skuta. Ok. Torej bi rada da jo porabim. 
Piščanca sem zrezala in popekla. Na žlici masla popražila drobtine. Skuhala majhno glavico cvetače ( dva cvetka sem ji ukradla že prej za v juho). 
Posebej sem zmiksala korenček, par vejic peteršilja in par malih listov cvetače ter to dodala v skuto. Zraven še drobtine in 2 jajci ter par žlic smetane za kuhanje.


Najprej sem v pekač naložila pol tako pripravljene skute. Na to položila plast popečenih zrezkov. Na vrh razporedila cvetove kuhane cvetače in vse skupaj spet prekrila z skuto. Pol pa v pečico. Ker sem že po par minutah videla, da bo preveč popečeno, sem vse skupaj pokrila z alu folijo in pekla približno 20 minut. Na koncu sem alu folijo odstranila in vse skupaj potresla s parmezanom in mletimi mandlji. Pa še par minut v pečico.


Kosilo je bilo užitno. Edino, kar nam ni bilo všeč so bili piščančji zrezki vmes, ker so delovali skuhani. Mogoče bi morala postrežt zrezke posebej ali pa jih narezat na mici mici koščke. No. Mesa je bilo občutno preveč. Smo pa pojedli in preživeli :)


ponedeljek, 21. januar 2013

Ponedeljkove čestitke 3

Pa je spet tu ponedeljek. In nova čestitka. Tokrat ženska. Brez namena. Samo na zalogo.

nedelja, 20. januar 2013

Veeeliiikaaaa torba in srečanje

Spet je bilo na vrsti srečanje otočank. Ker je od zadnjega minilo že nekaj mesecev, sem ga že težko čakala. In ker je bilo zadnje srečanje pri meni, sem bila jaz na vrsti za pripravo škatle za obdarovanje naslednje organizatorke. Škatla. Mala malca. Zadnje čase ne kompliciramo več. Kupim škatlo v šparu in jo malo okrasim, pobarvam ali čisto enostavno škatla. Pa mi ta čisto enostavna škatla ni bila všeč. Preveč škatla. Za kako barvanje ni bilo več časa, ker sem seveda čakala do zadnjega trenutka, torej bo ovita v kak darilni papir najbrž. Pa na šivalnem stroju opazim odslužene kavbojke.

In v glavi se porodi ideja, da bi škatlo obleklo v vrečo iz kosov jeansa. Še malo jo dodelam in se je lotim. Ko je vreča končana, ugotovim, da sem nekje v postopku skrojila narobe pa je za to škatlo prevelika. Treba odrezat na obeh koncih. Pol pa vidim, da sem v bistvu zašila torbico. In se odločim, da je ne bom odrezala, ampak ji dodala še naramnice.



Ker so to pač kavbojke, so dobile še pas. Za piko na i pa še dišečo mašno. Torbica je ogromna, ampak svojemu namenu je pa le služila. Da ni ravno navadna škatla.
Pa še nekaj utrinkov priprav na srečanje:
Kuverta za organizatorko z ustvarjalnim materialom.  Zraven je bil seveda čokoladni liker in figova marmelada.

Še bližnji pogled na znamko z žigom  :)

Vrečka z mačkom v žaklju

In škatla s pripravljenimi darilci


petek, 18. januar 2013

Ko me zagrabi

Včasih me kaj zagrabi in iz omare privlečem material za nakit. Tokrat sem odkrila kos memorie wire, ki mi jo je že kako leto nazaj velikodušno odstopila ena otočanka (če me spomin ne vara, je bila Lili). Takrat sem to nujno rabla, preizkusla pa komaj zdaj. Natikanje malih perlic ni ravno mala malica, je pa rezultat nežen prstan.


Veliko hitreje gre natikanje večjih perlic. Seveda je to treba prepričat da stoji tam kjer jaz hočem, ne pa vsepovsod. In rezultat je veliko bolj masiven prstan. 

Aja. Pa te zelene perlice so v moji škatli tudi že skoraj 3 leta. Sem si jih iz Egipta prinesla. In zelo me mika, da bi naredila še verižico v tem stilu. No, za pozimi bo dovolj šal. Upam, da me do poletja še kaj zagrabi in še kaj odprem to omaro.

četrtek, 17. januar 2013

Zdrizasto

Prebereš malo tu in malo tam. In te zamika. In začneš razmišljat. O kakijevi marmeladi namreč. Mama, ti ostaja še kak kaki? Ja, nekaj jih je preveč zrelih. Bljak. Prav grdo za videt.

Pobrskala sem za recepti. Kot ponavadi, mi noben ni odgovarjal. Preveč sladkorja, preveč kompliciranja. Pa sem naredila spet malo po svoje. Očistila kaki. Trpela zraven, ko sem tisto zdrizasto stvar morala mečkat po rokah. (Mogoče sem zdaj že pripravljena, da čistim tudi ribe. Ampak samo mogoče.)
Skoraj tri kile oranžne papice je nastalo. Dodala sem še 3 jabolka in jih vrgla v mikser, vendar so ostala na koščkih. Še sok ene limone, želin in na kuhanje. Ko je zavrelo sem dodala še cca 400 gr. sladkorja, kuhala še par minut in čisto na koncu dodala še epruvetko vaniline esence ter napolnila kozarce. V zadnjo tretjino pa sem dodala še rozine in par žlic ruma (orehe sem porabila zadnje za novo leto, sicer bi se pridružili rozinam). Prste in kuhalnico sem že polizala. Zdaj komaj čakam, da se marmelada ohladi. Je že pozabljeno zdrizasto čiščenje :)

Ohlajena. In dooooobra. Vsaj ta z rumom in rozinami. Čeprav ne spominja na marmelado, ampak bolj na kašico.

sreda, 16. januar 2013

Košček blaga...

Po dolgem času sem prišla s stricem Časom nekako na ti. In mu občasno lahko kaj ukazujem ali ga izkoristim.

Tokrat je nastal prtiček za v spalnico. Če se še spomnite, sem pred časom obnavljala spalnico, ji dala malo marelične barve na stene, dodala marelične zavese in povštrčke. Pri vsem tem mi je ostal en miniaturni košček tega mareličnega blaga. To pa bo za prtiček, sem si rekla. Ampak je bil čisto premajhen. Nekaj bo treba dodat, da bo vsaj kolikor toliko podobno prtičku in ne samo krpici. Pa sem na enem blogu odkrila tutorial za hitro šivanje prta ( seveda ne vem kam sem ga shranila, ampak približen postopek je ostal v glavi). In zadnjič sem se ga lotila. Še tisti malo košček sem zrezala na trakce. Dodala še trakce v beli in temno sivi barvi, kot sem jih uporabila že na povštrčkih in kot bodo tudi tabureji, ko se naslednjič dogovorim s stricem Časom in teto Voljo.
In zdaj je na predalniku že nov prtiček. Ne premajhen, ne prevelik. Rahlo pisan. Neenakomeren. In paše k zavesam in barvi zidu.

ponedeljek, 14. januar 2013

Ponedeljkove čestitke 2

In spet je tu ponedeljek. Tokrat pa imam nekaj novih čestitk.

Sicer moja škatla najbolj joče v predelu kjer naj bi bile čestitke za ženske, ampak me je premamil izziv na Craft-alnici - enobarvno so punce rekle.

Saj znam tudi sicer naredit kaj enobarvnega, ampak v tistem trenutku sem pred sabo zagledala dojenčkaste čestitke. Tutice, kot sem jih že naredila. In se lotila ene roza.
 Potem še modre

In nadaljevala, da sem imela 4.

Pol sem se pa kar sama sebe morala ustavit, ker itak ne bom imela kam z njimi.

No, ker je ravno ponedeljek pa poglejte še na blog Življenje je lepo.

nedelja, 13. januar 2013

Nedeljske kuharije - kavoli

V nedeljah je čas za igranje v kuhinji. Sploh, ko nas pri kosilu ni veliko. Pa skuhamo še za kak dan v prihajajočem tednu, da potem samo malo dodajamo in osvežujemo.
Tako smo naredili porovo juho in pečenko, ki bosta na jedilniku še vsaj en dan. Zraven še skuhan krompir. In to bi bilo dovolj. Lahko bi še skledo solate, ki čaka v hladilniku, ampak jaz sem hotela še zelenjavno prilogo. In ker sem pred kratkih odkrila sufle, bila nad njim strašno navdušena  in si nabavila posodice, sem se odločila, da ga naredim tudi v kaki zelenjavni varianti. Izkušenj seveda nimam, zato sem malo pobrskala po netu za kakim receptom. Tega nimam, ono mi ni všeč. In sem pristala na Kruh & vino z receptom za sufle iz  brokolija. Ok. Brokolija nimam, ampak po slikah sodeč je to precej podobno cvetači ali po naše kavoli.
Recept sem minimalno prilagodila in rezultat nam je bil všeč.

Da še na kratko napišem recept:

manjšo glavo cvetače sem razkosala in kuhala v slanem kropu, da je postala mehka. Odcedila, prihranila par lepih svetov, ostalo pa spasirala v pire. Posebej sem stepla 2 beljaka. 1/4 kila skute, 1 dcl kisle smetane in 2 rumenjaka pa sem s soljo in poprom zmiksala skupaj. Dodala cvetačni pire. In čisto na koncu rahlo vmešala še sneg beljakov. Razporedila v posodice za sufle in dala v pekač z malo vode in v že ogreto pečico na 150. Peklo se je po receptu 25 minut, vendar se mi ni zdelo ravno dovolj pečeno. Ali je temperatura prenizka ali bi se moralo peč še malo več, skratka obljubljene skorjice na vrhu ni hotelo biti. Ker pa je lepo začel pokati, sem ga vzela ven. Zvrnila na krožnik zraven pa postregla še prej spravljene cvetove, ki sem jih posula s sirom in gratinirala ( tudi to ni dobilo barve - nekam bledo je vse skupaj)
Pena je bila sanjsko rahla in okusna. Nobenega okusa po cvetači, ki je ne maramo preveč.

torek, 08. januar 2013

Še nekaj darilc

Še nekaj neobjavljenih darilc je ostalo. Pa sem skoraj pozabila nanje, ko so bila tako mala.
Nastali sta dve knjižni kazali.
Za aranžiranje sem naredili še dve knjižni kazali :P
In zapakirala skupaj :)

Zadnji hip je nastalo še par darilc za rezervo. Ingverjevo-limetin liker na njem pa dišeč tagec.

Tako pa so izgledala darilca za sodelavce.

ponedeljek, 07. januar 2013

Ponedeljkove čestitke 1

Že lani sem rekla, da bom skušala naredit eno čestitko na teden. Nekaj časa je uspevalo, pol me je povozilo. No. Pa poskusimo znova. Ker pa sem na blogu Življenje je lepo odkrila zanimiv način objavljanja, bom malo kopirala. Natali ima četrtkove čestitke, jaz bom to počela v ponedeljkih. Upam, da mi ne zameri za kopiranje.

In že prvi ponedeljek goljfam :P. Pokažem že nekaj mesecev staro čestitko, ki še ni bila objavljena. Upam, da se mi za goljufanje oprosti, ampak sem še rahlo novoletno razpoložena. Čestitka, ki sem jo letos že naredila pa še ni za objavo.



Pa še klik k Natali in njenim 101 pot do sreče

nedelja, 06. januar 2013

Nedelja

Nedelje so lahko take ali drugačne. Današnja je bilo čisto u izi. Že navsezgodaj obiski. Kosilo za dva. Popoldanski sprehod. Lenarjenje ob topli peči.

Ker sva samo dva in ker je včeraj ostalo nekaj krompirja, sem danes dodala samo še malo mesa v omaki in zelenjavo. In ker sva samo dva se lahko malo igram in preizkušam. Na vrtu raste brstični ohrovt, ki ga še nismo imeli, pa sem se odločila, da ga preizkusim. Glavice sem na hitro skuhala v slanem kropu in odcedila. V pekač sem dala malo masla in razporedila kuhan ohrovt. Pokrila z alu folijo in v pečico. Čez cca 15 minut sem ga vzela vem. Dodala par žlic smetane za kuhanje, prepražene drobtine in posula s topljivim sirom ter nazaj v pečico, da se je vse skupaj rahlo zapeklo. Priloga je bila njami

Po kosilu pa sprehod. No,ja, če 6,6 km hoje v hrib, pa čez drn in strn lahko rečeš ravno sprehod. Ker sva malo krajšala in seveda končala neznano kje. Še dobro, da sva bila na hribu in je bilo treba priti v dolino. 
Pa še zanimiv utrinek

Več utrinkov z današnjega potepa pa tule.

sobota, 05. januar 2013

Dišeča novoletna darilca

Kako bi naredila dišeče vrečke, ki bi bile nekako novoletne. Pa da ni preveč zakomplicirano in so hitro narejene. Padla je ideja o smrekicah. Preizkusimo jo.
In nastala je cela serija.
Vendar je zmanjkalo primernega blaga. Pa naveličala sem se, da je vse enako. In na misel mi je padlo, da so lahko tudi darilca novoletna. Prvi košček blaga, ki je pri roki. Pa malo bolj novoletni trak in poizkus je uspel.

Potem sem se spomnila, da imam doma kar velik kos primernega blaga. in nastala je še cela serija darilc.
Nekaj  sem jih potem podarila kar v paru, ker so bile tako lepe skupaj: zelena smrekica in rdeče darilce. 



sreda, 02. januar 2013

Mišja zalega

Miši so staknile repe in se odločile, da so preveč zapostavljena žival. Da čeprav se o njih grdo govori, so konec koncev simpatična bitja. Ki ob primerni prehrani tudi zelo lepo dišijo. Ki mirno počakajo točno tam kjer jih postaviš. In so včasih lahko tudi v vlogi tistega., ki brani drugim, da bi kaj pojedli v tvojih omarah.


In mišja zalega se je zapodila v različne omare mojih soforumašic. Saj jim za decembrsko kofetkanje pripada mini darilce.

Nekaj jih je našlo še pot v omare sošolk. Da bo tudi njih vonj iz mišjega trebuha spominjal name. Zadnji dve pa sta hote ali nehote pristali v krempljih mačkonov.



Ampak definitivno to ni zadnje leglo te dišeče zalege.
Pa še to. Idejo in postopek sem našla tule.