Onstran luže - utrinki

Še je ostalo utrinkov, ki sem jih izpustila v mojem "potopisu". Pa naj bodo tu.

Mozaik za Johna Lenona v Central parku v New yorku

Ne moreš it iz Amerike ne da bi na ulici jedel hot dog

Čuden ameriški zajtrk. Krompir navsezgodaj. Ampak jajc pa smo se najedli

Vožnja s podzemno

Velik trgovski center, pa se ga vidi samo en del.

Obisk letalskega muzeja v Washingtonu

Stopili smo v vesoljsko postajo in si jo pogledali tudi od znotraj

Samo en utrinek prekrižanih avtocest

Onstran luže Washington

In že se je naše potovanje bližalo koncu. Pred nami je bil samo še Washington d.c.

Najprej malo z avtobusom po mestu in ogled Pentagona. No, naš prvi avtobus se mu je malo preveč približal in preživeli so nekaj tesnobnih minut, ko so jim obljubljali ogled sob brez oken :P, pa se je srečno končalo. S policijskim spremstvom so jih pospremili na varno razdaljo.

 Seveda ne sme manjkat ogled bele hiše (zakaj se mi je v filmih zdelo tako ogromna?)

Sprehod do Capitola

 Lincolnov memorial

 Vietnamski zid

Arlington cemetary v sosednji državi Virginia

In v Washingtonu se je naše potovanje obrnilo nazaj domov. Zadnji dan nekako ni imel konca. V petek zjutraj smo dokaj zgodaj vstali in cel dan pohajkovali. Zvečer na letališče. Spet prigoda z avtobusoma, ki sta zamujala skoraj celo uro, kar je pomenilo dirkanje po letališču. Ampak letalo smo ujeli. In spet dolga vožnja do Istambula, kjer je bilo čakanje na naslednji let sicer veliko krajše kot na poti dol. Let do Dunaja in neskončno dolga pot z avtobusom domov. In seveda je naš avtobus spet dobil razvoz po celi Sloveniji. Nekako dobivam občutek, da smo kazenski bataljon. Ampak smo preživeli in prišli domov v nedeljo ob 5h zjutraj.

Onstran luže Filadelfija

In potem je sledil spet cel dan vožnje. Preko meje, kjer so nas spet prekontrolirali kot bi bili kriminalci (hja, v tem času je bil tudi napad v Bostonu in paranoični američani...). Spotoma smo zavili še v kraje amišev, vendar so se nekam skrivali in smo jih samo od daleč uspeli videt.

Naš cilj dneva pa je bila Filadelfija. Nekoč glavno mesto USA, kjer je bila razglašena tudi neodvisnost. Ogledali smo si dvorano in zvon kjer se je to zgodilo. 

Se zapeljali do legendarnega stopnišča, ki ga je Rocky Balboa s tako težavo pretekel, pa verjeli ali ne, sploh ni tako veliko. Mimogrede sem pritekla na vrh :P

Onstran luže Kanada

Potem smo se pa odpravili na dolgo in dolgočasno pot proti Kanadi. Skoraj cel dan smo bili na poti. Že skoraj v  večernih urah smo prestopili mejo med ZDA in Kanado. Tam pa se nam je odprl pogled na Niagarske slapove.

Malo sem bila razočarana. V živo niso tako veličastni kot v filmih in na slikah. Mogoče sem pričakovala preveč. Še bolj pa je razočaralo samo mesto Niagara, saj je se skupaj en sam zabaviščni park. 

Naslednji dan pa smo se odpeljali v Toronto. Mesto kot mesto. Po New yorku nič posebnega. Povzpeli pa smo se na CN tower in si mesto ogledovali iz 346m višine.

Pogled skozi okno ni bil problem. Ampak steklena tla, ko vidiš pod sabo 340 metrov navzdol in se moraš zaupati samo prozornemu pleksi steklu....ni lep občutek. Sploh ne zame. Ampak sem se okorajžila in zelo previdno naredila par korakov. Na koncu sem se tudi usedla. Hitro slikaj, sicer mi ne bo nihče verjel. Niti dihat nisem upala :) Škoda le, da je steklo spraskano in na fotkah ni razgleda dol.

Onstran luže New York 2.dan

Naslednje jutro smo se odpravili na metro. Spet novo doživetje. Po vsem kar smo o metroju slišali smo se stiskali okoli vodiča kot jata preplašenih piščancev, ampak že po prvi vožnji ugotovili, da bomo preživeli in da to ni taka groza.
                                          Šli smo malo na wall street, ampak samo od zunaj :P

 Ogledali smo si točko nič in stolpnico, ki raste na tistem mestu. 

Se sprehodili po Brooklynskem mostu 

in se popeljali z ladjico. Po reki Hudson, do kipa svobode

 in navzgor po East river. Čudovit pogled na stolpnice iz drugačne perspektive.

Zvečer pa je bil na vrsti Empire state building. In pogled iz višine na nočno osvetljene ulice. Višine se bojim. Že na balkonu v 1. nadstropju ne stopim do ograje, zato sprva nisem hotela gor, pa sem le pristala in...uživala. Brez strahu. Občudovala prečudovit razgled. In skušala ujeti ta občutek v slike, ampak mislim, da mi ni uspelo najboljše. V živo je še lepše.

Povratek v hotel pa kar v limuzini. Še eno na spisku doživetij :)