nedelja, 31. julij 2011

Pasja serija

Slonja čestitka mi je dala zalet, da sem se lotila še pasje. In ko je nastala prva, so nastajale kar naslednja in naslednja...tako je nastala cela pasja serija.
Odtis kužka, nevtralna osnova...zelena čipka bi šla zraven, če dam še nekaj zelenega..hmmm. Podlaga, robček...in tu je prva...
Ampak ti zeleni trakci so mi všeč, pa tudi čipke je še pol. No, take podlage nimam več, bom pa uporabila zelen rob naokoli, podistresano in poštempljano rjavo podlago, da deluje malo bolj lovsko. Na križišče še rjava razcepka in to je to. Uh, spet je zelena čipka ostala. Bo pa na naslednji.
Ker so mi vejice všeč, sem naštempljala in nabarala pokrajino s psom, ki lovi ptiča. Samo tanek križec spet, ker bi čipka zakrila ravno psa. Narobe naštempljano.
Ponovi vajo. Psa bolj k robu, da bo prostor za ostanek čipke. In v tem je prišla Anchy domov in rekla: da ne bi slučajno. Tako pusti!!
No, ja. Pasja serija je nastala, kos zelene čipke pa je še vedno v škatli :)

sobota, 30. julij 2011

Slon

V moji škatli skoraj ni moških čestitk. Le zakaj jih je tako težko naredit? Pa poskusimo. Saj bo oranžen papirček primeren za moškega. Splo, ko mu dodam malo modre osnove. Super. Papirčku naredimo "čipkast rob. Všeč mi je. Ostanek - tanka črta je lep dodatek. In zdaj? Lepo naštimana osnova, ampak čestitka je prazna. Rožic ne morem dat gor. Čipk seveda tudi ne. Hmmm. Mogoče bi dala kako živalco. Tale slonček ne rabi niti barvanja, ker Anchy itak ni doma:P

Ok. Izštancam v obliki tagca. Še malo podistresam tagec, da dobi afriški pridih in dodam malo suhe trave. hmmm. Še moder trakec in ...to je to. Mogoče malo prazno, ampak mislim, da bo za moškega dovolj.
Uh, kako ste vi moški zakomplicirani :) Malo lažje je sicer če delaš za znanega končnega porabnika, ker se potem lahko osredodočiš na tematiko, ampak vseeno je dobro imeti tudi kako splošno moško čestitko na zalogi, če rabi na hitro.

petek, 29. julij 2011

Ogrevanje

Že kar nekaj časa nisem čestitkala, zato se je bilo kar težko lotiti. No, te dni je nastala ena za Etiena, ampak treba je naredit še kakšno, ker je moja škatla že grozno prazna. Pa sem naredila dve kar tako.
Po izboru barv sta kajpak ženski.
Nič posebenga, hitro narejena mini serija. Ker se pač nisem mogla odločit katera čipka mi je bolj všeč, sta nastali obe.

nedelja, 24. julij 2011

Parmiggiana

Vem, ja. Receptov je toliko kolikor je kuharic. Zakaj ne bi torej še mojega delila z vami. Vsaj za osnovo. Potem ga itak prilagodiš svojim željam in navadam.

To je neka vrst lasagne z melancani. Precej packanja, vendar rezultat za par dni. To pa se že splača.

Melancane olupim in narežem. Ne predebelo, zato jaz uporabim kar salamoreznico. Posolim in zložim v cedilo, da spustijo kako kapljico vode. Čez kako uro jih pomokam in ocvrem. Moja tašča jih je panirala z moko, oljem in jajcem. Okus bolj poln, a packanja za moj okus absolutno preveč. Sem jih pa tudi že delala samo popečene na žaru. V vsakem primeru morajo biti toplotno obdelani.
Posebej pripravim naribam sir. Po imenu recepta naj bi bil parmezan, vendar jaz uporabim kar kak topljiv sir kot sta edamec ali tilzit. No, lahko pa se tudi pospravi vse ostanke sirov v hladilniku.
Prav tako posebej pripravim paradižnikovo omako.
Pa še mleto meso. No, to je spet optional. Moja mama pravi, da se ga sploh ne da, tašča ga je dajala dosti, jaz pa ga dam bolj malo. Samo, da je vse skupaj bolj bogato.
In še ena od bolj pomembnih sestavin - bešamel. Kar precej ga gre. Pa malo bolj rekega naredim, kot je v original receptu.

In potem se začne zlaganje. Pekač malo namažem z bešamelom, nanj pa zložim ocvrte melancane.
posujem malo mesa, polijem paradižnikovo omako in bešamel. Vse skupaj razmažem v enakomerno plast. Ko imam mesa zelo malo, ga kar vmešam v paradižnik.
Tako pripravljeno posujem še s sirom ( pozabila slikat) in ponovi vajo: melancani, meso, paradižnik, bešamel, sir. Odvisno od sestavin, lahko še eno plast, ampak jaz ponavadi tu zaključim. Še eno plast melancanov in bogato polijem z bešamelom. To potem dam v pečico. Če ne pozabim, kot danes, pustim da se lepo zapeče, ampak prav toliko spet ne. Preden postrežem skušam vsaj malo ohladiti, ker se sicer slabo reže. Mi ga imamo radi tudi mrzlega.
Izgleda približno tako. Goljfam. To je navadna lasagna, ker ga danes še nisem prerezala, ampak videz je kar podoben. Glede na slabo fotko, bo kar šlo :P

četrtek, 21. julij 2011

Po kavi diši

Očitno mi šivanje postaja všeč. Tu je že drugi izdelek z aplikacijo, ki smo se jo učili na prejšnjem srečanju v Hajdošah. Saj sem kar sama sebe presenetila, ko sem, ne samo končala začeto na delavnici, ampak se celo lotila in končala naslednji izdelek.
In vedno bolj sem ponosna na svojo "natančnost", ki seveda ni natančna, ampak zame je to super. Kar je malo bolj vigi-vagi, pa je itak kriv šivalni stroj. Ti izdelki so seveda preveč za mojo predpotopno Višnjo. Zdaj pa sem v dilemi. Naj razmišljam o novem šivalnem stroju, ki bo bolj primeren za tak način šivanja, ali naj vztrajam pri tem in ga uporabljam kot izgovor za nenatančno zašite stvari.

torek, 19. julij 2011

Nail art

Nohti so moji. Delo pa ne.
Potrudila se je Anchy.

ponedeljek, 18. julij 2011

Viteške igre

Nedelja popoldan. Lahko bi kam šla. Z motorjem letos nisem bila še nikjer. Kam le?? Ker sem po radiu čula reklamo za viteške igre v predjamskem gradu in ker je Postojna ravno prav daleč za popoldanski izlet, je padla ideja, da jih gremo na hitro pogledat. Zbrala sem celo klapo in gremo. Saj konec bomo še ujeli, če gremo od doma ob 15:30.

Prvi šok. Smerokaz za viteške igre nas je vodil stran od poti k predjamskemu gradu, na nek kolovoz. OK
Drugi šok. Za prvim grmom, so nas čakale grajske gospodične, ki so nam mastno zaračunale vstopnino na kolovoz. In potem nas je pot vodila ene 2 kilometra po kolovozu, preko jarkov. In to z motorji.
Tretji šok: po prevoženem kolovozu smo prišli nazaj na asfaltirano cesto koder bi prišli brez njihovih smerokazov.
Sparkirali smo naše jeklene konjičke in odšli proti prireditvenemu prostoru. Ujeli smo ravno zadnji in baje glavni del viteških igre. Obleganje gradu s topovi smo čuli od daleč, potem pa videli mimohod Erazma predjamskega in njegovih dvorjanov. Videli smo pobotanje dveh visokosti, izbiranje mične grajske gospodične
mečevanje

podeljevanje viteških priznanj ali kaj že
No, še pogled proti jami pod gradom in ljudem, ki so se zbrali na ogledu iger. In pol je zmanjkalo baterije v fotoaparatu, da bi posnela še lokostrelsko tekmovanje, tekmovanje vitezov na konjih, stojnice z ročnimi deli in še tega.
Ampak je bil pa lep popoldan v družbi s prijatelji.

nedelja, 17. julij 2011

Nočni pohod z baklami

Včeraj zvečer smo se odpravili na veselico v sosednjo vas. Na hrib, če smo iskreni. In to v koloni, z baklami, skozi gozd.
Žal mi je, ker se nisem spomnila, da bi vzela s seboj fotoaparat, ker so fotke s telefonom zelo, zelo boge. Ampak doživetje je pa bilo. V koloni je bilo vse - od starih do mladih. Veselo in z vonjem po parafinu :P
Tam smo nekaj spili, pojedli in se zavrteli. Ne bom razglabljala o kvaliteti petja, ker sta bila dva benda. Eden boljši, drugi... Ampak ime je pa originalno, a ne? Saj ni važno komu pripada :P
Pa še pogled na dogajanje.

Aja. Naj povem še to, da je to organizirala vas, ki ima menda manj kot 100 prebialcev- Organizirano sredi gozda.

O tem kako in kdaj smo se vračali domov pa....malo pozni smo bili, pa je mularija že vse bakle pokradla :)))) No, mi smo se srečno prikotalili domov. (ne,ne. saj ni nihče padel, samo po hribu navzdol je šlo)

nedelja, 10. julij 2011

Gasilci smo...

...ali kako že gre tista pesmica...
No, včeraj smo imeli pri nas gasilsko tekmovanje.
Po vseh težavah z zbiranjem ekipe in odsotnostjo na vajah ( najprej moj dopust, potem od sotekmovalke izobraževanje...) tako, da niti ene vaje nismo uspele naredit kot celotna ekipa, smo bile v občinskem delu tekmovanja celo prve. O celotnem uspehu pa ne bom govorila :P, ker je bil bolj neuspeh, kot pa uspeh hihihi.

Za žejne tekmovalce in ostale obiskovalce pa smo poskrbeli kar motoristi.

sobota, 09. julij 2011

Sovica je priletela

V soboto smo imele otočanke srečanje. Dobile smo se v Hajdošah. Se malček načvekale in šivale. No, saj nekatere so počele tudi drugo. Jaz pa ne. Me je šivanje aplikacij čisto potegnilo vase. In pod mentorstvom Kreartiv je nastal tale pogrinjek. Sovica.
Zdaj moram naredit še vsaj enega da utrdim znanje.

petek, 08. julij 2011

Take živalske ali sprehod z mačkom

aj sem že pravila o našem mačku, ki rad hodi na sprehode, a ne? Potem pa je nehal. Najbrž ker je ugotovil, da gremo vedno po naši ulici samo gor in dol. In to ravno tistega dne, ko sem se odločila,da ga vzamem s sabo na vrh hriba, ker se mi ni več dalo hodit samo po ulici gor in dol. In potem sem lahko hodila na hrib ali kamorkoli, on ni šel z mano. Po dolgem času pa se je danes odločil, da naju spet spremlja. Jaz sem nemoteno šla, ker sem bila prepričana, da ne bo šel daleč, ampak se obrnil in šel nazaj. Ko sem prišla že skoraj do glavne ceste, pa je še veselo skakljal okoli naju. Ni bilo druge. Po klancu nazaj gor. Proti domu. In spet po ulici gor. On pa veselo zraven. Pa sem šla v gozd. Pa še vedno ni odnehal. Ene 10 minut hoje v hrib naju je pridno spremljal. Tam kjer pot zavije okoli sipin nazaj dol, pa se je izgubil. Seveda sem šla naprej, ker sem pričakovala, da naju bo prehitel, pa nič. Bila sem že skoraj spet pri cesti, ko ga čujem kako tuli. Sedel je na najvišji točki ceste, kjer se je izgubil in naju klical.



Ni bilo druge. Spet nazaj v hrib. Pridem gor, mačka nikjer. Pa po prejšnji poti nazaj dol. Kličem, kličem, Pepija ni. Sem že spet na pol poti navzdol, ko ga spet zaslišim. Sedi na drugi strani sipin. Vidim, da je že čisto obupan. Ni druge. Spet zlezem v hrib, okoli sipin in mi pride naproti. Zgrešil je pot po kateri sva šla midva in zašel na stezico na sipinah. Ampak ni hotel do mene. Vrgel se je na tla in čakal, da jaz pridem k njemu.
Potem se je bilo treba čohat in cartat, ker naju je spet našel. Potem pa smo se končno odpravili proti domu in tudi srečno prišli.
Zdaj pa leži pred hišo, raztegnjen čez pol terase. Niti pit še ni uspel.

četrtek, 07. julij 2011

Skandinavija - 7.dan

Če nadaljujem z včerašnjo zgodbo. Ker smo bili pač štirje v kabini, je to pomenilo, da je moj dragi imel konkurenco v smrčanju. In ga je toliko motilo, da je že ob 4h vstal in šel malo na palubo, ker takega smrčanja se res ne da prenašat. Kot da on ne zna smrčat ( no, saj tudi jaz včasih pobegnem v drugo sobo, če jo imam na razpolago)

In tako so nastale čudovite slike sončnega vzhoda



Po zgodnjem zajtrku sem se mu pridružila še jaz in sva uživala na skoraj prazni palubi in opazovala sled, ki jo je ladja puščala za sabo.
In že so se v daljavi začele risati danske vetrnice
Po pristanku v Kopenhagnu smo najprej odšli na obisk k mali morski deklici

potem smo si ogledali nekaj kraljevskih palač in menjavo straže. Pravi užitek je bilo gledati te vojake, kako so strumno in enakomerno korakali. Še lasje na kučmah so se jim enakomerno potresavali.


Pa vožnja po mestu in veliko čudovitih stvari. Popoldan pa smo imeli prosto in smo se kar skupinsko odpravili na potep z barko po kanalih Kopenhagna. In spet je nastalo malo morje lepih fotk.
Ladja stanovanje. Cel kup jih je.

Stolp z zunanjimi stopnicami ( sem že gor -hahaha)

knjižnica poimenovana črni diamant

eden od kanalov kar tako
In še pogled skozi okno hotela

Naslednje jutro pa nas je pot vodila na letališče in domov.

Še eno nepozabno doživetje za knjigo spominov. Še en srečen povratek domov.

sreda, 06. julij 2011

Skandinavija - 6.dan

Po malo bolj zgodnjem vstajanju smo se odpravili na zadnji del poti po Norveški proti Oslu. Tam pa ogled muzejev in nekaj mestnih značilnosti. Najprej postanek v vikinškem muzeju.


in naslednji muzej. Kon-tiki. Sodobni raziskovalec, ki je dokazoval kako so nekoč brez sodobnih pripomočkov delali velike stvari.
Model njegove ladje
Pa še v naravni velikosti
in še pogled pod morsko gladino - dno le-te
Kipi z velikonočnih otokov. Saj vsi veste, da sem jaz velika? Za primerjavo :P
Potem pa še Fram muzej. Razlago sem pa menda preslišala ali prespala. Toliko kot sem te dni spala v avtobusu...to pa tudi ni res.
No, na to ladjo smo setudi povzpeli in jo odznotraj raziskali. Pokukali v kabine in drobovje. In se seveda slikali za krmilom.
Še hiter tek skozi čudovit park v Oslu.
Vzpon na streho opere. Koliko denarja je bilo vloženega vanjo pa nočejo povedat, ker so baje cifre gromozanske.
In popoldan vkrcanje na križarko, kjer smo prespali v malih kabinah, kjer sva že dva plezala eden čez drugega za preoblačenje, notri pa smo bili stlačeni štirje. Umivanje in preoblačenje na obroke, ampak smo vse rešli :) Uživanje v ladijskem luksuzu, nočno življenje in.....ah nadaljujem jutri, ker je medtem že minila polnoč. Ampak neke teme zunaj še vedno nisem videla. Noč v kabini brez oken je bila pa končno pošteno temna.