torek, 30. april 2013

Onstran luže Filadelfija

In potem je sledil spet cel dan vožnje. Preko meje, kjer so nas spet prekontrolirali kot bi bili kriminalci (hja, v tem času je bil tudi napad v Bostonu in paranoični američani...). Spotoma smo zavili še v kraje amišev, vendar so se nekam skrivali in smo jih samo od daleč uspeli videt.



Naš cilj dneva pa je bila Filadelfija. Nekoč glavno mesto USA, kjer je bila razglašena tudi neodvisnost. Ogledali smo si dvorano in zvon kjer se je to zgodilo. 





Se zapeljali do legendarnega stopnišča, ki ga je Rocky Balboa s tako težavo pretekel, pa verjeli ali ne, sploh ni tako veliko. Mimogrede sem pritekla na vrh :P



ponedeljek, 29. april 2013

Ponedeljkove čestitke 17

Spet je tu zadnji ponedeljek v mesecu in čas za novoletne čestitke. Te sem sicer že pred časom naredila, ampak zdaj bo treba pljunit v roke in pripravit spet nove.



Narejene so po ideji  in navodilih iz Ustavarjalne skrinje. Prav tako je Vladkina tudi štampiljka.

sobota, 27. april 2013

Onstran luže Kanada

Potem smo se pa odpravili na dolgo in dolgočasno pot proti Kanadi. Skoraj cel dan smo bili na poti. Že skoraj v  večernih urah smo prestopili mejo med ZDA in Kanado. Tam pa se nam je odprl pogled na Niagarske slapove.




Malo sem bila razočarana. V živo niso tako veličastni kot v filmih in na slikah. Mogoče sem pričakovala preveč. Še bolj pa je razočaralo samo mesto Niagara, saj je se skupaj en sam zabaviščni park. 




Naslednji dan pa smo se odpeljali v Toronto. Mesto kot mesto. Po New yorku nič posebnega. Povzpeli pa smo se na CN tower in si mesto ogledovali iz 346m višine.




Pogled skozi okno ni bil problem. Ampak steklena tla, ko vidiš pod sabo 340 metrov navzdol in se moraš zaupati samo prozornemu pleksi steklu....ni lep občutek. Sploh ne zame. Ampak sem se okorajžila in zelo previdno naredila par korakov. Na koncu sem se tudi usedla. Hitro slikaj, sicer mi ne bo nihče verjel. Niti dihat nisem upala :) Škoda le, da je steklo spraskano in na fotkah ni razgleda dol.

petek, 26. april 2013

Onstran luže New York 2.dan

Naslednje jutro smo se odpravili na metro. Spet novo doživetje. Po vsem kar smo o metroju slišali smo se stiskali okoli vodiča kot jata preplašenih piščancev, ampak že po prvi vožnji ugotovili, da bomo preživeli in da to ni taka groza.
                                          Šli smo malo na wall street, ampak samo od zunaj :P


 Ogledali smo si točko nič in stolpnico, ki raste na tistem mestu. 

Se sprehodili po Brooklynskem mostu 

in se popeljali z ladjico. Po reki Hudson, do kipa svobode

 in navzgor po East river. Čudovit pogled na stolpnice iz drugačne perspektive.





Zvečer pa je bil na vrsti Empire state building. In pogled iz višine na nočno osvetljene ulice. Višine se bojim. Že na balkonu v 1. nadstropju ne stopim do ograje, zato sprva nisem hotela gor, pa sem le pristala in...uživala. Brez strahu. Občudovala prečudovit razgled. In skušala ujeti ta občutek v slike, ampak mislim, da mi ni uspelo najboljše. V živo je še lepše.



Povratek v hotel pa kar v limuzini. Še eno na spisku doživetij :)

četrtek, 25. april 2013

Onstran luže - New york 1.dan

Pa sem nazaj. S kupom fotografij in še večjim kupom vtisov. Pa vas ne bom preveč morila. Bilo je lepo. Čudovito. In definitivno je pri nas lepše :P

Pa začnimo na začetku. Z avtobusom v Benetke. Letelo do Istambula. Nekajurno čakanje na letališču. In dooolgi let do New yorka. Ko smo se namestili v sobe je bila po njihovo 1 ponoči, po naše pa že 7 zjutraj. Že po par uricah spanja smo se podali v avtobusni ogled mesta. Na veliko oh-ali in aha-li ob stolpnicah, pri katerih smo si skoraj vrat izpahnili, če smo jim hoteli videti vrh.




Šli na wc k Melaniji :P





 Potem kosilo v lastni režiji okoli Times squara


in pešačenje nazaj v hotel ter pakiranje za ogled musikla Mamma mia na Broadwayu. Pa že prva dogodivščina. Od dveh naročenih avtobusov je prišel samo eden. 11 nas je izviselo. In smo čakali da se naš avtobus končno izkoplje iz gužve. Poskusili ujeti taxi, kar se je izkazalo kot misija nemogoče. Minute pa so tekle. In je končno le pripeljal avtobus. Seveda pred hotel, mi pa smo lovili taxi v drugi ulici. Pol pa je sledil tek v petkah po njujorških ulicah. Do avtobusa. In prebijanje z avtobusom skozi ozke ulice in gužvo okoli Broadwaya. Pa tek čez cesto policajem pred nosom in v že zatemnjem gledališču smo uspeli ujeti začetek. 

torek, 23. april 2013

Ponedeljkove voščilnice 16

In spet mi je ponedeljek ušel. Naj mi bo v opravičilo, da sem prišla v nedeljo domov in naredila čestitko takoj v ponedeljek, samo poslikat je nisem uspela ponoči. Zaenkrat še skušam držat te objave, čeprav lovim za rep. Ampak se bom poboljšala. Če verjameš....

 In nastala je moška voščilnica. Čisto enostavna. 
Baje da moški ne marajo sličic, gumbov, rožic, čipk...kaj sploh marajo???

In danes končno uspem malo pogledat po blogih. Pa na Craftalnici odkrijem izziv: moška čestitka.