Čas
hiti...
beži...
ga je...
ga ni....
Ne morem ga za rep prijeti,
dati v škatlo in omaro,
shranit za pozneje kdaj.
Ga je veliko na razpolago
in že je mimo, ves porabljen
za branje knjig, za službo,dom...
za tkanje pesmi in želja
za to, kar ta hip rabim ga

a je preveč želja, idej
preveč za danes in za včeraj
še dobro, da je tu še jutri
in z njim nov čas
o ja, ga je, ga je
dokler sem tu, je tu moj čas
kaj z njim počem, je moj problem
če tu sedim
in pesmi pišem...
saj ni zapravljen
sva tu oba: jaz in moj čas
neločljiva, nerazdružljiva.