Bliža se ...

Ja. Bliža se novo leto. In to nevzdržno hitro. Bojim se, da me bo spet prehitelo in bom darilca delala še za praznike. Zato sem se že lotila čestitk. To ponavadi rabim že prej, takrat, ko je časa najmanj in so ponavadi najbolj površno narejene. No, letos sem si vzela čas in jih delam že en teden. Počasi. Vsak dan nekaj. Dve sta že končani, ostale pa bodo počasi. So v različnih fazah.

Lotila sem se iris folding, potem jim samo nekaj dodajam: flomaster za obris in napis, razcepke, snežinke, 3d zvezdice, gumbke, bleščice...

Špela

V četrtek smo dobili Špelo. Mojo miceno nečakinjo, ki je sicer malo pohitela, ji pa zato čisto nič ne manjka. Ima črne laske, velika usta za kričanje, rožnata lička...skratka: ima vse kar imajo veliki :)

No, pa se je teta potrudila in ji naredila čestitko. Sicer še ni prišla do nje, ampak jo objavljam tule predpremierno.
Steklenička je narejena z Iris folding tehniko. Vzorčast papir je kar z neta sprintan, saj ni bilo nič pametnega pri hiši. Potem je nalepljeno na roza podlagi. Za okras so še roza bunkice in trakec. Vogalčke sem nekaj eksperimentirala in jih pokvarla, zato so dodani še roza vogali. Za popestritev je zavezana z roza pentljico.

Upam, da bo vsaj mamici všeč, saj bo Špela to videla šele čez dolga leta.

Kot snežinka.
Rahlo in neopazno
se je ljubezen prikradla v srce
Kot pomladansko sonce
ga je nežno ogrela.
Kot poletni dežek,
dobrodošel za sušne dni
je ustvarila mavrico občutij,
jesenski kalejdoskop barv.
Nebo je bolj modro,
sonce bolj toplo,
svet se hitreje vrti
misli plavajo sredi vesolja
srce se utaplja v morju sreče
O, sladka, presladka ljubezen

Rdeče

Ja. V petek je praznovala Vava, ki ima zelo rada rdečo barvo. Zato je nastala čestitka, katere pogoj je bil : RDEČE :)
No, nekako sem iskala na temo Lady in red. Dosti zanivih idej je padlo, a najbolj me je osvojil ta rdeči klobuk. Ker pa me je mravljica okužila s palčki malčki, sem zraven dodala še tri palčke. Spodaj pa je nalepljen darilni trak, na njem pa so zalepljene plastične rožice iz Hoferjevega paketa. H klobuku so tudi prav lepo pasali rdeči srčki, ki ji dajo tretjo dimenzijo. Slika sicer ni najboljša, saj sem slikala zvečer. No, še dobro, ker sem naslednji dan podnevi pozabila. Čestitka pa je zdej že pri prejemnici. Mogoče, pa grem kaj k njej in jo slikam še enkrat.

Zdaj lahko...

Ja. Zdaj lahko pokažem čestitko. Na Otoku zakladov smo imeli swap čestitk, ki ga je organizirala BojaMoja. To je moja čestitka:


Odtis Sarah Key nam je dala Boja moja. Pobarvala sem ga s tehniko, ki jo je ona pokazala. Flomaster, voda, čopič. Ker je Sarah vkavbojkah, sem uporabila modro osnovo voščilnice. Da malo ublažim je pod sliko položen bel - drap rižev papir. Slikica ima robove obrezane s kotno štanco in relief poudarjen z zlato pasto. Uporabila sem še bele rožice in eno rdečo rožico z belo sredino, ter bele pentljice. Pa še par rdečih in zlatih srčkov iz Hoferjeve škatle.

Mogoče danes ni moj dan.
So moje misli črne.
Nič svetlega se ne utrne.
Čeprav se bliska in iskri,
od slabe volje se vse stemni.

O, ja. Idej je malo morje
pa tudi morje dobre volje
a samo za to, kar bi jaz počela
in za to, kar bi jaz imela.
Vesoljni svet mi gre na jetra,
jaz bi se v kokon zapredla.
Kakor buba v svojo svilo
in čakala, da bo minilo.

..in potem se je nadaljevalo...

No, zadnjič sem začela z darilci za sodelavce, zdaj bom opisala še malo ostalega razvoja mojega "ustvarjanja"
Risanje na steklo je klavrno propadlo, zato pa so me zasvojili servetki. Na forumu sem izvedala za razpoke in medij, pa za rižev papir, Mamči pa me je naučila pečt CDje. Iz tistega obdobja so slike tako slabe kvalitete, da jih niti lepila ne bom sem. So pa vse v mojem albumu.

Potem je bila akcija stekleničk upanja. Izvedela sem za fimo in kupila tri barve: črno, belo in rdečo. In celo uspela ustvarit eno stekleničko in ker je fime ostalo, sem se preizkusila še v izdelovanju nakita. Od obupnih začetkov sem kar napredovala, čeprav nekaterih ustvarjalk ne bom nikoli dosegla. Z vsakim srečanjem in vsako objavljeno slikico sem se učila nekaj novega in naredila ogromno nakita. Veliko je poslikanega, marsikaj mi je ušlo, je pa skoraj vse potalano.
No, poleg fime uporabljam tudi perlice in to je en komplet, pri katerem so uporabljene samo perlice. Sem ga pa naredila hčeri za maturantski ples
No, za danes naj bo dovolj, saj je treba še kaj naredit, sicer ne bo časa za ustvarjanje in ne bo materiala za objavljanje.

Tu sem.
Zdaj in vedno.
Jaz sem.
Včeraj, danes in jutri
in mogoče še dan zatem.
Uživam.
V branju,
v pisanju,
v gledanju,
v poslušanju...
hmmm....
v čem še???

Čutim,. voham,
ampak tega mi net ne omogoča

Torej se moje življenje in čutenje ne začenja in končuje tukaj.

Nekoč je bilo

Nikoli se nisem imela za ustvarjalnega človeka. Risanje mi ni šlo in to je bil ves pojem umetnosti, ki sem ga poznala. Sem pa od malih nog pisala pesmi. Na nekatere sem bila ob svojem času tudi zelo ponosna in ne samo jaz. Tudi moji učitelji. S puberteto pa je ta moja ustvarjalnost dosegla višek in tudi totalni zaton. Temu so sledila prva leta zakona, majhni otroci, služba, gradnja hiše...časa za kakršnokoli ustvarjanje ni bilo. Pa saj jaz itak nisem ustvarjalni človek. No, vmes sem nekoč zašila en mali goblenček pa ene par križcev, ampak vsakič posebej in spet pozabila.

Mi je pa mama že od mladih nog vcepila veselje do kuhanja in peke. Med drugim sem kuhala tudi različne likerje. No, nekateri poznajo moj čokoladni liker, pa limonče, pa borovničev liker, figov liker in še je bilo podobnih eksperimentov. Pa sem se pred 4 leti odločila, da bom svojim sodelavcem za novo leto podarila mini stekleničko domačega likerja. Ker sem bila pač od vedno hrček, sem imela doma že cel kup teh modrih Fructalovih stekleničk. Ampak nekako jih je bilo treba okrasit. Pa sem čisto slučajno naletela na barve za steklo. Kupila sem samo dve: belo in rdečo. In smo vsi skupaj veselo risali na te stekleničke. Saj na levi so dobro vidne moje slikarske nesposobnosti. Še dobro, da je pomagal mož in so potem nastale stvari, ki sem jih lahko dala iz rok.
Tako stekleničke kot liker so poželi odobravanje in že sem razmišljala, kakšno darilce bi pripravila za naslednje leto. Pa je nekega dne prišla mimo mene Irena in mi uspela dopovedati, da za take antitalente obstajajo servetki in mi na kratko razložila servetno tehniko, ter mi prinesla prve servetke ( za eno veliko torbo jih je bilo). Ko sem to pospravljala, je prišla na obisk Vava in mi povedala za skrinjico. Od tam pa do Otoka zakladov me je ločil le še klik.
Če nadaljujem zgodbo stekleničk za sodelave. Pravkar sem osvojila servetno tehniko, zato :

In leto za tem še vedno Fructalove stekleničke, tokrat igranje z embalažo. Pa v vsakem paketku je bil še en magnetek.
















Pa še zadnje leto doslej. Niso več stekleničke likerja, pač pa smo prešli na marmelado. Vazico marmelade sem pokrila s takim prtičkom.
Motivčeki so različni, narejeni na križce. In ja, seveda. Nisem slikala lepo opremljenih vazic. Samo kak posamezen prtiček.

Danes sem pisala o razvoju novoletnih darilc. O priliki bom še kaj o ostalem razvoju ustvarjanja .

Sem.
Tu in zdaj.
Sem, ker gledam,
sem, ker pišem,
sem, ker mislim...
Enostavno: sem.

noč


tema


tišina

nič sredi niča


in jaz


osamljena


žalostna


sama!!!!


Očitno danes ni moj dan
(ali moja noč)


danes se počutim od vseh zapuščena,
zapostavljena, ignorirana...
ne uspem slediti mislim drugih


pa kaj drugih...


niti svojim

izgubljena v niču...


nič v meni

nič povsod

večer
in mir
tišina...
samota....
lenoba...
tihota...
le jaz in ti,
ki ne moreš zbežati,
ki prenašaš moje muhe,
moje izlive
le jaz in ti računalnik, moj prijatelj stari