ponedeljek, 06. oktober 2008

Nekoč je bilo


Nikoli se nisem imela za ustvarjalnega človeka. Risanje mi ni šlo in to je bil ves pojem umetnosti, ki sem ga poznala. Sem pa od malih nog pisala pesmi. Na nekatere sem bila ob svojem času tudi zelo ponosna in ne samo jaz. Tudi moji učitelji. S puberteto pa je ta moja ustvarjalnost dosegla višek in tudi totalni zaton. Temu so sledila prva leta zakona, majhni otroci, služba, gradnja hiše...časa za kakršnokoli ustvarjanje ni bilo. Pa saj jaz itak nisem ustvarjalni človek. No, vmes sem nekoč zašila en mali goblenček pa ene par križcev, ampak vsakič posebej in spet pozabila.

Mi je pa mama že od mladih nog vcepila veselje do kuhanja in peke. Med drugim sem kuhala tudi različne likerje. No, nekateri poznajo moj čokoladni liker, pa limonče, pa borovničev liker, figov liker in še je bilo podobnih eksperimentov. Pa sem se pred 4 leti odločila, da bom svojim sodelavcem za novo leto podarila mini stekleničko domačega likerja. Ker sem bila pač od vedno hrček, sem imela doma že cel kup teh modrih Fructalovih stekleničk. Ampak nekako jih je bilo treba okrasit. Pa sem čisto slučajno naletela na barve za steklo. Kupila sem samo dve: belo in rdečo. In smo vsi skupaj veselo risali na te stekleničke. Saj na levi so dobro vidne moje slikarske nesposobnosti. Še dobro, da je pomagal mož in so potem nastale stvari, ki sem jih lahko dala iz rok.
Tako stekleničke kot liker so poželi odobravanje in že sem razmišljala, kakšno darilce bi pripravila za naslednje leto. Pa je nekega dne prišla mimo mene Irena in mi uspela dopovedati, da za take antitalente obstajajo servetki in mi na kratko razložila servetno tehniko, ter mi prinesla prve servetke ( za eno veliko torbo jih je bilo). Ko sem to pospravljala, je prišla na obisk Vava in mi povedala za skrinjico. Od tam pa do Otoka zakladov me je ločil le še klik.
Če nadaljujem zgodbo stekleničk za sodelave. Pravkar sem osvojila servetno tehniko, zato :

In leto za tem še vedno Fructalove stekleničke, tokrat igranje z embalažo. Pa v vsakem paketku je bil še en magnetek.
















Pa še zadnje leto doslej. Niso več stekleničke likerja, pač pa smo prešli na marmelado. Vazico marmelade sem pokrila s takim prtičkom.
Motivčeki so različni, narejeni na križce. In ja, seveda. Nisem slikala lepo opremljenih vazic. Samo kak posamezen prtiček.

Danes sem pisala o razvoju novoletnih darilc. O priliki bom še kaj o ostalem razvoju ustvarjanja .

2 komentarja:

Moni pravi ...

Zelo zanimiv blogec, servetna ti gre zelo lepo od rok! Čestitke za blogec!
Lp, Moni

Barbi pravi ...

Suzy, super, da imaš tudi ti blogec! Je prav zanimivo prebrat kakšno zanimivost in obujat spomine ... na tisti dobri čokoladni liker na srečanjih ... mmm. :)