Patchwork toaletka swap

Snežinka je spet organizirala swap v šivanju. Tokrat je želeta patchwork toaletke. Še dobro, da me kdo kdaj malo brce, pol se potrudim in nekaj naredim. Tako sem se tokrat lotila toaletke.

Prejšnji poskus se je zaradi nenačrtovanja kroja končal bolj tako, zato sem se potrudila in poiskala na netu podrobna navodila.Ideja je od Pink Penguin. Ker pa je za ta kroj potrebno malo trše blago, sem pristala pri tej rdeči barvi, ker je pač to blago bilo na razpolago. Potem pa je bil problem ustreznega blaga za zraven. Več barv žal nisem našla, ki bi šle zraven. Ampak tudi tako mi je všeč. Pri izdelavi prve sem seveda slabo prebrala navodila in naredila zgornji del rahlo narobe. Ugotovila šele tik pred koncem in popravila, vendar ni tisto kar mora bit. Da ne govorim o všivavanju podloge, ki mi je delalo velike probleme. Toliko, da je podloga na koncu všita narobe :P. Take toaletke seveda ne morem dat naprej, zato sem se takoj lotila še ene. Popravila napake iz prejšnje in tu je:

Zraven seveda spada tudi mini kartica, ki je narejena kar v stilu patchworka.

No, preizkusila sem se tudi v izdelovanju rožic. Žal gumb ni najlepši, ker je moja delavnica v razsulu in se stvari nekje skrivajo. Bemtiš pa Harvey Norman, ko jih moraš dva tedna čakat, da ti zamenjajo napačno izdan paket.

Jaz pa sem dobila to lepotičko, ki jo je zame zašila Snežinka

Naš blagoslov

Kot sem obljubila že v soboto, moram nekaj napisat tudi o nedeljskem blagoslovu motorjev. Čakala sem, da dobim kako sliko, ampak ugotavljam, da bo najbrž prej na vrsti nov blagoslov kot kaka slika pri meni, zato ne čakam več. Aja, moj aparat je že za prvo fotko ostal brez baterij, zato sem pač odvisna od drugih.

Že zjutraj smo se zbrali in pripravili še zadnje detajle, da bo blagoslov čimbolj gladko tekel. Postavili senčnike, da ljudi ne bo opeklo sonce. Pripravili mize, kjer se bo pojedel golaž. In naredili eno spominsko sliko.

Pa še eno, kjer je večina naše klape, organizatorjev, pobudnikov tega blagoslova, ki je letos že 10. po vrsti.

Vse je lepo teklo. V vas je kljub oblakom prišlo kup motorjev. No, približno pol toliko kot lani, saj napovedi res niso bile najboljše. Župnik je opravil svojo mašo in podelil blagoslov. A tisti trenutek se je tudi tisti zgoraj odločil, da prispeva svoj delež in začek škropiti, škropiti in vedno bolj škropiti. Pol pa se mu je menda kangla zvrnila in je vsa voda pljusnila na nas. Stiskali smo se kjerkoli smo se nahajali. A ni pomagalo. Voda je prihajala menda od zgoraj in spodaj in vseh strani. Vsaj pod tistim senčnikom kjer sem bila jaz. Približno eno uro je trajal naliv, potem pa se je malo umirilo, da smo lahko vsaj golaž pojedli. Žal nam je kar nekaj motoristov ušlo.

Potem pa se je dan razsvetlil. Sonce je posijalo in posušilo preostale motorje in motoriste. Pecivo smo zrezali in postregli, a ga je bilo letos skoraj preveč, ko je bilo tam komaj kaka četrtina pričakovanih ljudi. Ostalo pa vseeno ni nič :P Slikat pa tudi nisem nič uspela. Povem pa lahko, da so bila vsa peciva dobra. Vsako različno, čeprav jih je bilo kar enih 5 z češnjami.

Ob tej priliki pa sem naredila tudi eno spominsko fotoknjigo za naših prvih 10 blagoslovov, o življenju naše motoristične klape doslej. Pokažem samo platnico, kjer je zbranih nekaj utrinkov.

Priznam, da je bilo delo kar zahtevno, saj je pomenilo zbirati slike različnih ljudi, različnih dogodkov, mnogih let. Iskati prisotnost čimvečih na slikah in hkrati morajo slike govoriti svojo zgodbo.

Moji 3 problemi

Potrebujem pecivo. Da je enostavno in hitro narejeno. Da ga pride veliko. Da je veliko koščkov. Da se enostavno ponudi in prime v roko. Da je sočno in predvsem, da je dobro. Po premlevanju je padla odločitev za češnjev biskvit. Ustreza vsem navedenim zahtevam.

1. problem: Ko naj bi šla pobirat češnje se usuje dež. Čakam dve uri, da neha deževat in pobiram češnje z mokrega drevesa. Rezultat? Jaz mokra, češnje pa nabrane. Pozitivno? Češenj ni potrebno prati.

2. problem: češnje je potrebno izkoščičiti. Kup dela in packanja. Še dobro, da imam svojo rdečo pomočnico, ki mi to delo olajša. Medtem je tudi posijalo sonce.

Zdaj pa lahko preidem k receptu:

6 jajc, 6 žlic sladkorja in vanilin sladkor močno penasto umešam.

Ampak res močno. Tako da iz temno rumene tekočine nastane svetlo rumena pena.

Malo pred koncem vmešam še par žlic olja.

Ko je pena že čisto svetla in gosta ji na rahlo vmešam še 6 žlic moke s pol pecilnega praška in za eksperiment še 2 žlici zdroba.

Raztegnila sem v ta velik pekač

In bogato posula s češnjami. Kar pol kile izkoščičenih sem uporabila tu.

Potem pa samo še v pečico, da se vse skupaj zlato rumeno zapeče. V minutah ne vem povedat, ker gledam samo barvo, je pa to dokaj hitro ( 10-15 minut se mi zdi). Tako nekako izgleda pečeno. Najbrž bom posula še s sladkorjem v prahu.

A sem že omenila, da potrebujem veliko peciva? Zato sem ponovila vajo od začetka. Na tričetrt miksanja začne mikser smrdeti in čudno ropotati. Pa smo pri 3. problemu :P Pravijo, da vse slabe stvari so v paketu po tri. Upam, da bo zdaj teh problemčkov dovolj in se ne konča s kakim usutim pecivom. Pečeno je že vse. Torej ne morem več prismodit :P Še dobro, da je v hiši še en mikser in sem pecivo lahko uspešno končala. Ko ga narežem pa poročam še o tem kako izgleda in pozneje če je bilo dobro in če ga je kaj ostalo :P

Aja. Če ga želi kdo poskusit, naj se nam jutri pridruži na našem 10. blagoslovu motorjev v Dekanih.

Ps.: aja, mama, spet sem pozabila solit. Pa saj veš, da jaz solim samo sladoled :P Zato pa tega toliko bolj izdatno :)))

Utrinek včerajšnjega dne

Danes dežuje, zato pa so bili pretekli dnevi tudi lepi. Toliko lepi, da je šel utrujeni maček spat kar na mizo v senci.

Ali pa si je ogledoval vrtnico in češnjo v ozadju

Ko smo že pri češnji: tudi psu je všeč, da rastejo veje tako nizko :)
A jih ne bi kar ugriznili?