nedelja, 30. oktober 2011

Kuhan krompir, skuta, melancani

Ker smo na kosilu danes samo trije. In ker ne rabim nič skrbet za jutri, kar se poredko zgodi, je danes na vrsti dan kulinaričnih eksperimentov. Za osnovo je goveja juha - da gremo na sigurno. Pa da ne bi bili slučajno lačni, sem naredila še par palačink za v juho. V nadaljevanju meso iz juhe.
Zdaj pa naprej. Od včeraj mi je ostal kuhan krompir. V hladilniku sem našla skuto, ki sem jo te dni kupila, pa mi samostojno ne gre, zato jo bom uporabila pri kuhi. Na vrtu so še melancani. Kaj se da s tem naredit?

Melancane sem olupila in narezala na približno cm debele rezine, posolila in pustila, da spustijo vodo.

Kasneje sem jih narezala na kockice in vrgla v vrelo vodo, kjer so se par minut kuhali.
Na par žlicah vročega olivnega olja sem na hitro popražila 4 na koščke zrezane majhne, sladke feferone in gor vrgla odcejene melancane. Vse skupaj sem dušila cca pol ure, nato pa dodala sesekljan petršilj in česen ter listek bazillike. Še malo podušila, čisto malo dosolila in popoprala - priloga je končana. Komentar moje hčere: ne slikaj tega, ker zgleda škifozno :P

Pa še krompir. Kuhan krompir sem olupila in narezala na rezine. Posebej sem zmešala skuto, jajce in prepražene koščke pršuta ( je bil ravno en konček pršuta za porabit), še malo posolila in popoprala.


V tako narejeno skutino zmes sem na hitro vmešala krompir in vse skupaj raztegnila v pekač in dala v pečico. Kasneje sem na dodala koščke sotilet in nazaj v še toplo pečico, da se je sir stopil.

Seveda sem pozabila slikat dokler je bilo še celo. Sem pa potem vse skupaj na krožniku ujela

Ja, melancanov sem si vzela malo, ker so tudi meni izgledali škifozno, ampak so bili dobri.
Eksperiment uspel. Kosilo je bilo enkratno.

sobota, 29. oktober 2011

Moj hobi prostor



Končno mi je uspelo poslikat moj novi delovni kotiček. Ustvarjanje le-tega je sicer pomenilo preseljevanje narodov....iz sobe, v sobo, nič vržt proč, vsega škoda, vse so spomini.....novo omaro je bilo treba nekam uvrstit....v glavnem logistika je delala. Meni in mlajši hčeri se je kar bliskalo od idej, pa sva stvar uspeli domislit. Pri prenšanju ogromnih omar po ozkem stopnišču smo seveda rabile moško delovno silo, a je tudi to uspelo. Mala je zdaj v večji spalnici, manjša je ostala zame. To je seveda pomenilo eno hčer izselit iz hiše :). No, vseeno ji je na razpolago ostalo pol omare in kavč, ki se raztegne v udobno posteljo. In če se pravočasno napove, da bo prespala doma, je kavč lahko celo prazen :)
Jaz pa sem dobila pisalno mizo v enem kotu, kjer bo zgoraj še kaka polica, ko bo slabše vreme in bo spet čas za kako vrtanje.

Poleg tega imam še nekaj omaric s predali in policami, kjer je trenutno ves moj material za čestitkanje in nakitkanje.
 Počasi bodo stvari dobile dokončno podobo, ampak zdaj sem zadovoljna tako.

četrtek, 27. oktober 2011

Pa še okrasitev

In da zaključim s to fešto. Še nekaj utrinkov iz same fešte. No, da ne bodo ravno gosti, samo malo aranžiranj.
Miza za hrano - self service

 Tudi miza z aperitivi in za darila je bila okrašena
 Pa še namizni aranžma in knjižna kazala na krožnikih
 Pa pihanje svečke tudi ne sme manjkati. Je pa imel pomoč :)

Aja. Pri vseh pripravah smo pozabli kupit svečke za na torto. In če jih iščeš zadnji trenutek, že z gosti v avtu, pač vzameš lahko tudi eno modro in eno rdečo :)

sreda, 26. oktober 2011

Spominska darilca

Ker pa se zadnje čase ob okroglih obletnicah dajejo zahvalna darilca, sem to želela naredit tudi jaz. Po nekaj tednih tuhtanja, sem v sredo končno našla idejo za knjižna kazala. Izdelala približen prototip, ki mi ni bil naj naj všeč in čakala Anchy, da mi pove svoje mnenje. Do tega sem prišla komaj v četrtek zvečer in se vrgla v serijsko proizvodnjo.


Pa še zahvalno besedilo si je bilo treba izmislit in pripravit. V četrtek do poznega, v petek po peki peciva in ostalih opravkih spet, pa še v soboto zjutraj, trakci pa so prišli na vrsto še zadnji hip, ko so bili krožniki že na mizi.
Slike narave iz starega koledarja, prilepljene na valovit karton. Zadaj bel listek z zahvalo. Moder trakec ( če pa je bilo vse nakako v modri barvi ) in vabila so bila že med gosti postavljena na mizo.

torek, 25. oktober 2011

Čestitka

K darilu spada seveda tudi čestitka.
Ko je bilo naročilo za knjigo končno oddano, je prišla na vrsto tudi čestitka. Dokončevala sem jo zadnje jutro pred fešto. Vlado mi je z njegovo lepo kaligrafsko pisavo spisal voščilo in ime na kuverto pa celo številko, ker je veliko lepša kot odtis, ki ga imam na voljo.


Če delaš zadnji hip, so tudi fotke zelo na hitro pošklocane. Še dobro, da je bilo lepo sončke in so uspele :)

ponedeljek, 24. oktober 2011

Darilo

Ker se zadnje čase precej ukvarjam z urejanjem slik in izdelovanjem takih ali drugačnih fotoalbumov, je bilo samoumevno, da bo tudi papa dobil svoj album. Odločitev je padla že enkrat lani, ampak....saj je še čas. In še je čas.....in še je čas....dokler ni začela teči voda v grlo. Zadnji mesec približno je bilo zelo intenzivno zbiranje slik in urejanje fotoknjige. Ampak je uspelo. Seveda z veliko pomočjo mame in tudi očetove sestre. Čeprav sem morala zadnji dan lovit poštarja po vasi :) je bil album pravočasno pri meni doma.

Samo dva utrinka iz knjige.
Moram se pohvalit, da mu je bila knjiga všeč in je z darilom zadovoljen.

nedelja, 23. oktober 2011

Vabila

Moj oče je praznoval 70 let. Padla je odločitev, da za spremembo pošljemo pisna vabila. Iskanje ideje za serijsko izvedbo, Moška, ne prekomplicirana za izdelavo, z omejenim barvnim izborom....



 Narejena, spisana in oddana v roku :)

torek, 18. oktober 2011

Junaki brez kril

Migam, migam. In to toliko, da ni časa za objavljanje.
Pa čisto na hitro. Včeraj zvečer sem bila na premieri plesne predstave Junaki brez kril. Imate možnost še danes. Pleše tudi Vavina hči.

nedelja, 2. oktober 2011

2. oktober

Topla poletna nedelja naju je zvabila ven.
Šla sva si pogledat morej iz drugega zornega kota

 pol pa sva še malo pozirala