Še sem tu

Mislim, da že dolgo, predolgo nisem objavljala ničesar. Nič ne obljubim, ampak imam kar nekaj za pokazat.
Najprej naj pokažem kako je izgledala moja smrečica z prejetimi novoletnimi voščilnicami.

In ko sem že pri tem, da se še malo pohvalim z mojim božičnim pecivom

In še hudomušno darilo za sodelavke in sodelavce.

Letos nisem delala sama ampak sem kar naročila.

Božič z zamudo

Ne. Saj božič smo praznovali pravočasno. Točno za božič. Pa novo leto tudi. Ampak danes pospravljam lanske slike. Pa sem našla nekaj še neojavljenih. In ker je blog tudi moj dnevnik, objavljam še nekaj božično novoletnih utrinkov. Pa čeprav se že bližamo pomladi.

Naš adventni venček

 Naša jelka s prejetimi voščilnicami

 Sladka darilca za moje otočanke z obale in sodelavce.

Zlata poroka

No, vabila in voščilnico sem pokazala v ponedeljkovih objavah, pa da pokažem še nekaj utrinkov.

Aranžirana miza

Predjed

In torta, ki jo je naredila mama s slavljencema :)

Aranžiranje

Takole pa je izgledala dekoracija mize. Vse v ravni vrsti.

 Za sredinsko dekoracijo so bili čokolatini v zelenem in vijola ovitku, ter vijola orhideje

 Pa še posamezni pogrinjek

Hči pa je na hitro naredila narezke

Darilo

To darilo sem imela sicer v glavi že 2 leti, saj to naredim zadnje čase vsem, ki slavijo okrogla leta. 

V tej smeri sem začela nekaj delat že poleti. 

Norela sem pa seveda zadnji mesec. 

Sem jo pa imela tokrat celo par dni prej narejeno doma.
Fotoknjiga maminega življenja.

Za aranžiranje in dodatno darilo mi je Mira naredila še brisačko z mamino najljubšo rožo. 

Mira najlepša hvala za prečudovito stvaritev.

Nadaljevanje zgodbe o mačehah

Kot sem obljubila. 

Mačeha sama po sebi je pač lahko del aranžmaja, ne pa spominsko darilce.

Kar nekaj časa smo mozgali kako jo spravit na obroček za servete. 

Naredim obročke iz dasa?

Kako naredim, da bo enostavno in lepo?

In spet mi je na pomoč priskočila Iris s svojim predlogom: tulec od toalet papirja oblepi v trak.

Sprehod po Tediju in 5 cm širok darilni trak iz "žaklovine" je šel z mano domov.

Sledilo je rezanje tulcev papirnatih brisač, ko jih je zmanjkalo so bile dobre tudi rolice toalet papirja, čeprav imajo malo manjši premer. Približno 3 cm široke obročke sem narezala, ki sem jih z mekolom oblepila v vijola trak. Robove zavihala navznoter in ponovno lepila. Ker pa se je to ponekod cufalo, sem jim znotraj dodala še obroček papirja, ki je prekril robove.

Ko je zmanjkalo vijola traku sem šla spet v Tedija in čisto slučajno našla še zadnji paketek. Na srečo.

No, pa je nastalo 36 vijola obročkov.

Ker pa vijola mačehe ne morejo it na vijola obročke - se izgubijo, pač vmes paše še zelen listek. 

Das?

preveč zahtevno, predebelo, pretežko...

Papir?

nobene primerne štance, na roke se mi pa tudi ne ljubi rezat

Blago?

Žaklovina?

Ja, to je to, samo... cufa se. 

Pol pa razmišljaš...lak v spreju, lepilo v spreju...doma pa je čisto navaden Mekol. 

In sem ga lepo, počasi nanašala vse okoli mašnic. Po vseh stičiščih robov, da se ja ne bo razpletalo.

Ko se posuši, je skoraj neviden.

Seveda je traku spet zmanjkalo, v cvetličarnah žaklovine sploh ne uporabljajo več. Baje, da je iz mode. In spet je bil Tedi moja rešitev v zadnjem hipu. Nekje se je valjal en izgubljen paketek zelenega žaklovinastega traku. Ni sicer vse enako, ampak če ni drugega je v redu tudi to.

36 zelenih mašnic

No, in pol sem sestavne dela pač zlepila skupaj. Enostavno z toplo pištolo :)

Češnjamo se

Vsem vremenskim neprilikam navkljub, je češnja tudi letos dokaj bogato obrodila. 

Le vse naenkrat so dozorele in na hitro začele gnit. Zato sva z mojim danes imela akcijo. On jih je nabiral, jaz sem jih sortirala in predelovala.

Najprej sem najlepše spravila, da bodo šle na različne konce direkt v želodčke.

Nekaj sem jih spravila v žganje in se zdaj sončijo dokler se sladkor ne stopi.

Naredila sem češnjev zavitek

Preostanek pa spremenila v marmelado.

Letos je je bolj malo, ampak res se mi jih ne da več pobirat. Bomo raje še kakšno pojedli dokler so še.

50 let - še nekaj utrinkov

aranžirane mize

in torte

Spet gasilci

Sobota je bila spet gasilsko obarvana. V Šoštanju prirejajo vsako leto tekmovanje starih gasilskih brizgaln.  Letos smo se ga udeležili z dvema ekipama. V moški in ženski konkurenci. Tekmovali smo predvsem v izvirnosti predstavitve naših običajev in bili tudi proglašeni za najbolj izvirno ekipo.

Ta krila in predpasniki za celo ekipo so moje delo. Spet čas nekaj večerov. Kolegica pa je zašila pumparice, ki so bile ključ do uspeha.