Hu-hu

Ko sem pred kakim tednom malo brskala po blogih, se mi je oko ujelo na sovice, ki so bile objavljene v Izdelovalnici malih umetnin. In iz omare sem privlekla škatlo s Fimo. Kar groza me je bilo, ko sem prijela v roke kos trdo posušene mase. Pa sem jo uspela omehčat. In nastali sta dve sovici. In potem sta čakali dokončne obdelave. Še največ pa sta čakali na rinčice. Nikakor niso nastale take rinčice, ki bi jih lahko uporabila. Ko sem že skoraj obupala, pa je prišel dan, ko sem slučajno pospravljala med škatlami z materialom za nakit in odkrila škatlico že narejenih rinčic. Mislim, da sem jih dobila na srečanju od kake udeleženke, zato se še enkrat najlepše zahvaljujem :) Včasih je tudi pospravljanje za kaj dobro :P
In sovici sta skočili na vrvico.

Stekleničke upanja

Zadnjič smo imele delavnico. Zdaj pa so stekleničke končane. Porezan odvečni fimo pri zamaških, pobrušeno, polakirano...skratka pripravljeno za oddajo.
prozorno-oranžno-zeleno...

pa malo vijola
Še Anchyini dve iz Dodinih fimo klobas
In še skupinska.

Akcija stekleničke upanja

Sinoči smo se ponovno zbrale primorke na vsakoletni akciji izdelovanja stekleničk upanja. Tokrat sicer v malo bolj okrnjeni sestavi, saj jih nekaj ni moglo prit, a vseeno...
Ma mizi je bilo pomešano vse...fimo...najbolj čudna orodja...hrana in pijača...
Ampak ravno to je recept za take rezultate
Še malo bljižnji pogled na narejene, a še ne polakirane stekleničke
Pa še druga stran
in še tretji del
Nekaj pa jih je še v nastajanju. Ko bodo končane bo najbrž vsaka pokazala svoje malo lepše, slikane tako, da se bo videlo njihovo lepoto. Ker sredi noči, z mojim fotoaparatom...hja, to je največ kar midva zmoreva.

Stekleničke upanja - izziv

Pred kratkim nas je Klavdija izzvala, da naredimo po 2 otroški steklenički upanja. Ni mi še uspelo. A ko sem bila v četrtek pri njej v pasaži maximarketa, mi je v roke potisnila stekleničke in rekla: evo, naredi! No, prav. Če sem že zato prišla v Ljubljano ( prvotni opravek je odpadu). Pa sva se z Anchy usedli k mizi in se lotili mečkanja. V družbi gre. Naredili sva vsaka 2. Otroški. Klavdija ju je spekla in polakirala kar v najinem imenu. Pa še na svojem blogu ju je objavila. Meni preostane samo, da slikice prilepim sem. Klavdija, hvala.

To sta moji. Cvetlična in pikapolonček.

Anchy pa se je še bolj potrudila (ja, kaj čem, če je bolj pridna in natančna od mame). Snežakova je prav lušna. Gospa Simpsonova pa čisto svoja kategorija. Vsaj zame :)

Nekaj se dogaja

Včasih pomaga potožit, pojokat....pol dobiš kako brco in kako spodbudno besedo, pa se življenje odvija naprej. Lažje. Hitreje. Drugače.
Hvala vsem za komentarje na zadnjo objavo ( pa seveda na vse prejšnje). Že takoj naslednji dan sem se spravila malček k sebi. Ne pričakujte, da bo okrevanje bliskovito, ampak dogaja se.
Za pokušino....
transfer na fimo, ki smo ga delali na srečanju tam nekje v hribih nad Litijo. Saj transfer je bil končan že oni dan. Pa pečen tudi. Potreboval je le še malček brušenja in laka. Ter seveda vrvico na kateri visi. Zdaj pa je. Tukaj. Končan. Pa tudi za mojim vratom je že ponosno visel :) In ga pokažem še vam.

Še nekaj stvari je v fazi dokončevanja in bodo kmalu na ogled.

No, pa da povem kakšen način sem iznajdla zadnje tedne za dodatno izgubljanje časa (obljublja tudi izgubljanje kil): vsako jutro telovadim in vsak večer hodim ( z možem) na dolge sprehode. Cajt definitivno beži, kile malo manj. Očitno so precej navezane name. Nobena nesramnost ne pomaga, da bi se užalile in me zapustile.

Stekleničke upanja

Včeraj zvečer se nas je zbralo nekaj otočank - primork in smo skupaj delale stekleničke upanja. Na kakršnokoli slikanje smo čisto pozabile. Še jedle nismo nič, samo nekaj čokoladnega likerja smo spile. Čisto zadnji hip, ko so imele že vse spakirano se je ena spomnila na fotko. Pa so hitro potegnile stekleničke nazaj iz škatel in torb in nastala je tale skupinska fotka.


Danes sem moje še polakirala. Ja, vem. Nisem umetnik :( Pa še slabo sem jih zaprla za slikanje. :( Ampak vseeno upam, da bodo komu prinesle kanček upanja in sreče v črnih trenutkih bolezni.

Verižice

Da malo menjamo temo in ne izdelujem samo čestitk. Že pred dolgim časom sem se nekaj igrala s fimom. Takrat, ko sem sredi noči spraševala kaj naj z neraztoplejno soljo. Še dobro, da teh bunkic ni bilo treba ne brusit, ne lakirat. Že tako so dolgo, predolgo čakale, da bi se sestavile skupaj. Saj sem jih takoj drugi dan začela nizat, pa mi ni bilo všeč in je ostalo tako. Pa je oni dan moja Anchy imela servisiranje verižic in sem ji podtaknila še tole. Všeč mi je in sem jo kar obdržala zase, čeprav je v nasprotju z mojim stilom - precej masivna.
Pa še tole je Anchy naredila. Tudi tale je kar nekaj časa stala in čakala, da ji stisne štoperčke. Ampak zdaj je fertik :)

Tokrat Flintstones verižice

Pa so prišle tudi verižice na vrsto za objavo. Te so "kamnite". No, narejene so iz Fime, ampak marmor in granit. Imajo tako lepo kamnito strukturo. Je bil pa zadnjič res problem naredit te kuglice. Ker je bil fimo malo trd, sem strokovno pogruntala, da če ga ogrejem, bo mehkejši. In sem ga dala na pokrovko, kjer se je nekaj kuhalo. Namesto zmahčan je bil pečen. Pol ga je končalo v smeteh, ostalo sva nekako rešili. Obeska sta dobesedno odrezana od paketka, saj sta bila že trdna. Luknje pa sem vrtala kar z vratlko. Nastale so te 4 verižice. Seveda nelakirane, ker kamna pač ne lakiraš.

Četrtka je škoda za likanje

Spet je tu četrtek in s tem moj dan za ustvarjanje. Najprej sem se lotila likanja, a sem zlikala samo par nujnih stvari, potem pa.... Jupi!!!! nocoj bomo zlagali verižice, ki so bile napečene prejšnji četrtek. Pridružila se mi je še hči in perlice so kar same skakale na laks. :) Nekaj je bilo že delno pripravljeno, fimo je bil zbrušen in polakiran, rezultat pa so te verižice:

Ta je cela iz bele perl fime., pa tudi perlice so take perlaste. Zelo fina, prmerna za kako poročno obleko :)

Tu je na črni podlagi obeska uporabljena perl bela, ki ima tudi reliefni odtis. Na sliki ga žal ni videt :(
To pa je kar ena dolga, ki jo lahko dvakrat ali trikrat oviješ okoli vratu. Barve so nevtralne: črna siva, siva....

Stekleničke upanja in ponedeljkov izziv

Tokrat je bil četrtkov večer namenjen fimu. Nastalo je nekaj polizdelkov za verižice in na koncu še nekaj stekleničk. Stekleničke so končno polakirane in jih lahko pokažem, ostalo je še vedno polizdelek.


Danes pa sem si izbrala dva izziva in naredila eno čestitko.
Za Mojo monday chalenge 78 je uporabljena predloga
.
Pri Magnolia down under chalenge pa želijo Tildo, Vsaj en rumen trak in rožico. No, Tilda sedi na enem rumenem trakcu,v sredini pa je uporabljen še en širok rumen trak z rožicami. Rožici pa sta speti na papir z zeleno razcepko, čeprav na sliki izpade čisto modra. Na zelenem papirju je z rumeno barvo odtisnejan pisava, na rumenem pa embosirana kotna štampiljka, na drugi strani pa samo malo popackano z zlatim embosing prahom.

Spet nekaj pokažem

Srečanje je mimo in zdaj lahko pokažem, kaj sem prejšnji teden delala. Kot običajno sta organizatorki srečanja dobili čokoladni liker, ki ga "aranžiram" z knjižnim kazalom, da ga ni potrebno zavijati :)


Na srečanju je bil organiziran maček v žaklju, kjer je bilo določeno, da se naredi cvetlični obesek. In mi je uspelo naredi iz fime malo košarico s cvetjem. Nanjo sem prav ponosna, saj jaz nisem ravno znana po takih malih stvaritvah.


Poleg tega smo izmenjale še dva swapa. Eden je bil swap ogrlic, kjer je bilo potrebno narediti dve ogrlici. Odločila sem se za rjavo bravo, ker je dokaj nevtralna in velika možnost, da jo bo prejemnica uporabila. Prav tako sem se odločila za zelo dolgo verižico, ki se jo lahko 2x ali 3x ovije okoli vratu. Spet po želji prejemnice, glede na to, kako ji je všeč in kaj ima oblečano. Pospravila sem ju v dve "explosion" škatlici in opremila z lušnima tagcema na katera sem se podpisala.
No pa še zadnji swap. Imeli smo tudi swap organizatorjev. Nekaj, kar uporabiš za organizirat svoje stvari. Idejo sem imela fantastično, a se je realizacija zaradi pomanjkanja časa zelo skrčila in je nastalo samo tole:
Jutri ali pa mogoče še danes popoldne pa pokažem še par stvari, ki jiz zdaj še nisem potegnila iz fotoaparata.

Dolgovi, dolgovi...

Dolgovi se nabirajo. Pa ne mislim finančni ( o teh vsekakor ne bom pisala tule :) ).

Prejšnji teden smo imeli pri meni delavnico stekleničk upanja. Pokazala sem skupinsko fotko in obljubila, da pobliže pokažem dokončane stekleničke. Te sem izdelala jaz:



Potem sem dobila zamisel za snežaka in ga tudi začela delat. Pa je bilo dovolj, da sem za trenutek vstala in ga izpustila iz rok. V trenutku je dobil novega lastnika: to ni podobno nobeni stvari, ni okroglo, ni gladko,.... pa sem mu ga prepustila. Ja, seveda govorim o mojem dragem, ki je snežaka potem naredil ( še fimo ni več varna pred njim)
Ja, saj vem. Lepši je od vseh mojih skupaj.

No, pa bom tule pokazala tudi stekleničke nekaterih ostalih udeleženk, ki nimajo svojih blogov.

Patricija:

GajaIn KarmenNe, saj Karmen ni bila toliko hiperproduktiva oni večer. Par stekleničk je naredila še drugi dan doma. Vse te stekleničke smo potem opremili z listki, kakršno ima snežak in jih odnesli Klavdiji v Ljubljano. Ona bo poskrbela za nadaljnjo delitev stekleničk med bolnike obolele za rakom.

100. objava in stekleničke upanja

Zadnje dni sploh nisem objavljala, ker sem želela v 100. objavi pokazat nekaj posebnega. Ampak ne zdržim več. Bodo pa imele to čast stekleničke upanja, ki smo jih na sinočnji delavnici izdelovale otočanke ( pa še par neotočank in en neotočan :) )
Bil je pester in zanimiv večer. Kot bi mignil je minil. Pa ne samo večer, tudi del noči. Jutros je bilo kar težko vstat, a se je splačalo. Rezultat sinočnje delavnice: 30 stekleničk


Pečene stekleničke je potrebno še polakirati, zato je vsaka odnesla svoje, da jih čimprej popedenamo. V soboto jih bomo odnesle na srečanje. Še prej pa bom svoje pobliže slikala. Nocoj jih končam, jutri pa sledi fotoseansa. Upam, da bo sonce, saj bo potrebno marsikaj pofotkati, ne samo stekleničk.