Spet izzivi

Pet dni sem doma, tri dni na dopustu, naredila pa v smislu ustvarjanja nisem čisto nič. Zdaj se mi iztekajo še zadnje ure svobode in sem pohitela vsaj z eno čestitko. Bom pa zato to eno samo prijavila kar na 5 izzivov.
1. Na Dutch dare (št. 36) želijo uporabo rumene in zelene barve
2. Na Cute card Thursday (izziv 48) je treba narediti pomladansko čestitko
3. Na Lili of the valley ( št.19) je zahteva po 3 razcepkah, 2 papirjih in 1 rožici.
4. Na ABC chalenge želijo otroško kartico (C for child card)
5. In še postavitev, ki sem jo vzela na Papertake weekly. (št.9)

Zdaj se mi mudi. Kasneje se prijavim še na njihovih blogih in objavim recept. Ga je sploh treba?

No, na njihovih blogih sem pustila svoj link. Dolžna sem še recept:
osnova - bel šeleshamer.
rumen vzorčast papir, sicer pa enobarven zelen, ker ni čisto nič vzorčastega pasalo zraven.
Razcepke v obliki rožic in ena velika rožica, ki smo jo s flomastrom barvali v rumeno
Štampiljko mi je zadnjič dala ena dobra duša ( Nanca ali Namo?). Pobarvana je z akvarelnimi barvicami, rožica na glavi pa poudarjena s Shimmerz Angel wings, da se lepo svetlika, česar na sliki žal ni videt. Punčka je izrezana in s 3D trakom prilepljena na zeleno podlago. Ker pa je bila ta podlaga preveč pusta, je dobila še dve kotni štampiljki, da jo malo popestrita, naredita bolj pomladno.

Čestitka za moškega

Ta čestitka pa mi je dala vetra. Delana je za moškega, ki praznuje 50 let. Torej bolj "moške" barve, pa št. 50, pa nobene slikice gor. Uh. Sem zadnjič izgubila par ur, pa nič naredila. Danes pa sem našla dva izziva, ki sta mi pomagala, da je čestitka dokaj hitro skočila skupaj. Sodelujem v 1. izzivu na Three clovers design, kjer je podana predloga. Na ABC challenge pa želijo modro in rjavo barvo.Upam, da jim bela in zlata ne bosta odveč. Mogoče je čestitka bolj preprosta, a že tako je mož kritiziral, da je preveč načičkana.


Pa še recept: Temno moder šeleshamer, valovito izrezana drap osnova ( ne ni bela), ki sem jo poštempljala z mojo "besedilno" štampiljko namočena v rajvi barvi. Uporabljen je še rjav ovojni papir in moder - vzorčast, ki sem ga kupila v Memories ( ali pri Urški?) Na belem papirju je embosirana zlata pisava. Embosirala pa sem tudi številko 50, ki sem jo predhodno izrezala iz kartona. Še zlata luknjica na tagcu in moder satenast trakec. Čestitka je končana.

Bombonček je prispel - candy is here

Danes je prispel bombonček iz Amerike, ki mi ga je poslala Kerry.

Že preizkušam stvari, ki so bile v paketku. Wow. Tildo moram nekam namontirat, tisto čudo v škatlici, pa pogruntat za kaj se uporablja. Mogoče pa katera od vas ve? Gor piše: Angel Wings Shimmerz

Tukaj se bom Kerry še enkrat zahvalila: Thank you again, Kerry :)

Še ena harmonika

Kot sem že napisala, smo na srečanju delale knjigice- harmonike. Ni mi je uspelo končat na srečanju, zato jo je bilo treba dokončat doma. In to je trajalo. Ampak mi je uspelo.
Ker sem na srečanju zelo hitela, sem naredila celo iz enega papirja, kar mi je bilo v končni fazi veliko preveč pisano, zato sem jo doma malo umirila z dodatnim kosom rjavega ovojnega papirja, ki sem ga samo malo popackala z bordo distreserjem inj mu v isti barvi natisnila eno "besedilno" štampiljko. Isti papir sem uporabila tudi za navidezno zaponko na traku, vendar sem ga (pametna kot sem) prilepila na pokrov knjigice. Kar seveda ni šlo. Trak sem potem odrezala in ga zalepila pod pokrovom, to je ostalo samo za okras. In knjigica mi je zelo všeč.

Ima pa eno grdo lepotno napako. Harmonika ni lepa. Če knjigico pogledaš od strani, je videt nepravilno nagubanost.

Pa še detalj odprte knjigice. Zdaj je že napolnjena z odtisi.

Poročilo iz srečanja...končno

Bi bil že čas, a ne? Z enotedensko zamudo.... Vendar pa poročilo brez slikovnega materiala ne gre. Slikovni material pa ni bil na razpolago, ker se je kabel nekam izgubil. Ja, izgubil. Očitno mu je bilo dolgčas ( zakaj le? ) pa se je igral skrivalnice. In ker smo pri naši hiši ta teden med drugim tudi pleskali, ni bilo časa ga iskat. Vikend pa je (žal) namenjen pospravljanju. In, ko človek daje stvari na mesto, najde skrite predmete. Med temi je bil tudi kabel. Zdaj lahko pokažem tudi fotke s srečanja.

Ne. To ni bilo na srečanju. Pot nas je pač vodila skozi Celje ( Saj vsi veste, da se gre iz Kopra v Litijo skozi Celje? A ne?) Uboga teta (Garmin) je skoraj znorela z nami. Na koncu pa se nam je maščevala in nas odpeljala v gozd, namesto na kraj srečanja. V trgovini je bilo toliko zanimivih in nujno potrebnih stvari, da je šel z mano kar zajeten kupček.

Pa smo kljub maščevalni Garminki prišli na cilj. Za organizatorki srečanja sem naredila že vsem znani čokoladni liker, ki pa sem ga okrasila z knjižnima kazaloma ala "Tim Holtz" :) Ja, to pomeni popackano, da ne bi kdo mislil kaj več.

Čokoladni liker je sicer tudi moj stalni prispevek na srečanju. Poleg darilca organizatorkam, ga naredim še kako steklenico za vse udeleženke.

Na srečanju pa me je Mravljica obdarila z enim čudovitim objemčkom. Dala mi ga je na račun igre Podaj naprej, ki sem se je udeležila tudi jaz, a mi žal nihče ni dodal komentarja, da bi se stvar nadaljevala.
Zdaj me malo čas preganja. Pokažem samo še slikico lesene deščice, na kateri sem se učila žganja v les. Na srečanje nam jih je prinesla Gita in nam tudi pokazala kako se to dela. Sicer moj izdelek ni vrhunski, me je pa čisto navdušil, ker so rezultati razmeroma preprostega dela tako fantastični.

Na srečanju semo izmenjale tudi 2 swapa in mačka v žaklju, a o tem v nasledni objavi. Prav tako bo naslednjo objavo počakala tudi knjigica harmonika, ki jo je Urška pokazala in sem jo začela delati že na srečanju, pa še vedno ni končana. Saj danes pa bo, ker ji res manjka samo še pika na i. Sem sinoči uspela nadaljevati. Zdaj pa grem na kolo. Nisem bila že dolgo, pa me to današnje sončke kar kliče ven.

Petek 13.

Ne, ne bom pisala o filmu. Pa tudi ne vem od kje izvira ta vraža. Bom pa povedala svojo zgodbico o št. 13.

V glavnem 13 je nesrečna številka. Nekoč so me prepričevali, da je srečna in so mi celo kupili nek zlat obesek s št. 13. Pa se je pri meni nabralo kar nekaj takih srečonosnih zlatih obeskov, ki so stali v škatlici. In se je žlahta odločila, da je tega škoda, pa so vse te obeske dali navesiti na eno zlato zapestnico. Ki je je bilo spet škoda :) In je z srečonosnimi obeski vred ( ali obeski z zapestnico vred ???) ležala v škatlici z zlatnino. Pa se mi je verižica smilila in pri toliko sreče, kot je bilo navešene na njej, bi bilo škoda, da to ostane doma. Mi je pač sreča bolj prišla prav v šoli ali na plesu ( mogoče pa me bo ta pravi fant pogledal :), če bom imela srečo ).
Nekega dne pa sem prišla iz šole brez zapestnice. Škoda, jok, a .... ni je bilo več. Že smo se vsi sprijaznili s tem, ko se je po enem mesecu zapestnica pojavila v supergi sošolca. Čudno? Nenavadno? Čudežno? Nerazložljivo vsekakor. In je spet romala na varno v škatlico. Pa čez čas spet na roko in se je spet izgubila in spet našla pot domov ( te zgodbe se sploh ne spomnem, vem samo, da je izginila). Torej je le srečna. :)

Pa je prišla sobota, vaški ples (šagra po naše), ko mi je mama zašila novo obleko in sem si zraven nataknila to srečonosto zapestnico. Lep večer, ples, fanti ( ja, ene 13 ali 14 let sem imela :) ) spogledovanje ( je srečna, jajajaja....). Ko pa sem prišla domov, zapestnice ni bilo na moji roki. Zjutraj sem tekla nazaj na plesišče. S kolegico sva pregledali vsak kotiček, pod mize in klopi, a je ni bilo nikjer. In nikoli več ni našla poti nazaj. V tretje gre rado. Spet dokazano. :) ( kako so mi motor 3 x ukradli bom pisala mogoče kdaj drugič).

Od takrat verjamem tistim, ki pravijo, da je 13 nesrečna številka. In današnji dan je že eden takih, ki to potrjuje. Nič hudega, ampak že celo jutro se nekaj dogaja. V negativnem smislu. In zdaj spet šibam naprej in upam, da se mi spet kaka podgana ne naseli v motor od avta kot prejšnji petek :))))

Dolgovi, dolgovi...

Dolgovi se nabirajo. Pa ne mislim finančni ( o teh vsekakor ne bom pisala tule :) ).

Prejšnji teden smo imeli pri meni delavnico stekleničk upanja. Pokazala sem skupinsko fotko in obljubila, da pobliže pokažem dokončane stekleničke. Te sem izdelala jaz:



Potem sem dobila zamisel za snežaka in ga tudi začela delat. Pa je bilo dovolj, da sem za trenutek vstala in ga izpustila iz rok. V trenutku je dobil novega lastnika: to ni podobno nobeni stvari, ni okroglo, ni gladko,.... pa sem mu ga prepustila. Ja, seveda govorim o mojem dragem, ki je snežaka potem naredil ( še fimo ni več varna pred njim)
Ja, saj vem. Lepši je od vseh mojih skupaj.

No, pa bom tule pokazala tudi stekleničke nekaterih ostalih udeleženk, ki nimajo svojih blogov.

Patricija:

GajaIn KarmenNe, saj Karmen ni bila toliko hiperproduktiva oni večer. Par stekleničk je naredila še drugi dan doma. Vse te stekleničke smo potem opremili z listki, kakršno ima snežak in jih odnesli Klavdiji v Ljubljano. Ona bo poskrbela za nadaljnjo delitev stekleničk med bolnike obolele za rakom.