Skandinavija - 3.dan

Spet smo se prebudili v lep sončen dan. In se odpravili iz Hamarja. Spotoma smo si pogledali še dvorano za drsanje, ki so jo naredili v obliki narobe obrnjene gusarske ladje za olimpijske igre 1994. leta.

In se odpeljali še v cca 6o km oddaljen Lilehamer, kjer smo se povzpeli do skakalnice in glavnega prizorišča OI, do mesta kjer so prinesli olimpijski ogenj.

V mestecu nas je prevzel vodni motiv. Čeprav v tej deželi voda teče vsepovsod, so naredili še tak umeten skalnjak s prelivajočo vodo.


Čudovit pogled proti VODI :)
Postanek ob zanimivi leseni cerkvici.
nn bučečem potoku pod mostom
skok v trgovinico s spominki, ki ima zanimivo s travo poraščeno streho, kar na Norveškem sploh ni redkost
In nadaljevanje poti preko gorovja, v bližino ledenika Opland, kjer smo se tudi kepali.
In spust po divjih serpentinah proti fjordu Geraingerfjord, kjer smo se podali na enourno panoramsko vožnjo s trajektom.
narava je v skalo izklesala obraz



In vožnja do mesta duhov - vasica Stranda, kjer smo bili poleg treh hotelskih uslužbencev menda samo še mi.

Skandinavija - 2.dan

Naslednji dan smo nadaljevali našo pot proti Norveški, v občudovanju čudovite narave in švedskih preprostih hiš.
Ustavili smo se v kraju Örebro, kjer smo si ogledali trdnjavo. Uh. Pozabla zakaj je bila pomembna :P

Nato pa se odpeljali do kraja Hamar, kjer smo se nastanili za nočitev. Naš večerni sprehod po ulicah tega malega, umirjenega prazničnega mestea ni prinesel veliko slik, saj razen nenavadnih človeških skulptur v vseh mogočih pozah ni bilo kaj veliko za slikati. Smo se pa zato zabavali z njimi. In občudovali kip, ki je visel preko električne svetilke, ali pa tistega, ki je bil nekje na drogu javne razsvetljave, pa do tistega, ki je ležal pod klopco ob poti.

Res je bil to dan z najmanj slikami in vtisi, zato pa z dolgo vožnjo :)

Skandinavija - 1.dan

Vstajanju sredi noči je sledil jutranji polet proti Švedski. Sicer je bilo vreme dokaj oblačno, a tu in tam so se skozi okno videli kupi stepene smetane ali pa se je pogled med njimi usmeril na zemeljsko površje.
In pristanek v deževnem Stockholmu. Najprej ogled menjave straže. Brrr...primorci nismo bili pripravljeni za tak mraz in dež.
Pa vožnja z avtobusom po ulicah.

Kratek postanek za fotošuting. Stockholm je zrasel na malih otočkih, zato je stari del pretežno ob vodi. (Ker pa je bilo deževno in megleno, smo naslednje jutro ta postanek ponovili, da smo dobili nekaj lepih sličic)



In še postanek v muzeju Vasa. Ogled ladje Vasa, ki je potonila ob prvem izplutju - zgodba spominja na Titanik. Ladja je bila veličastna, z veliko čudovitege lesenega okrasja, kot je razvidno iz makete.Po potopu je potonila v mulju in tam ležala 333 let preden so jo odkrili, potegnili iz vode in očistili, preparirali in rekonstruirali, da je spet videti njeno veličastje.
Utrujeni in zaspani smo našli prenočišče v hotelu. Za nami je bil dolg dan. Noči pa od nikoder. A o tem v kaki drugi objavi.

Patchwork toaletka swap

Snežinka je spet organizirala swap v šivanju. Tokrat je želeta patchwork toaletke. Še dobro, da me kdo kdaj malo brce, pol se potrudim in nekaj naredim. Tako sem se tokrat lotila toaletke.

Prejšnji poskus se je zaradi nenačrtovanja kroja končal bolj tako, zato sem se potrudila in poiskala na netu podrobna navodila.Ideja je od Pink Penguin. Ker pa je za ta kroj potrebno malo trše blago, sem pristala pri tej rdeči barvi, ker je pač to blago bilo na razpolago. Potem pa je bil problem ustreznega blaga za zraven. Več barv žal nisem našla, ki bi šle zraven. Ampak tudi tako mi je všeč. Pri izdelavi prve sem seveda slabo prebrala navodila in naredila zgornji del rahlo narobe. Ugotovila šele tik pred koncem in popravila, vendar ni tisto kar mora bit. Da ne govorim o všivavanju podloge, ki mi je delalo velike probleme. Toliko, da je podloga na koncu všita narobe :P. Take toaletke seveda ne morem dat naprej, zato sem se takoj lotila še ene. Popravila napake iz prejšnje in tu je:

Zraven seveda spada tudi mini kartica, ki je narejena kar v stilu patchworka.

No, preizkusila sem se tudi v izdelovanju rožic. Žal gumb ni najlepši, ker je moja delavnica v razsulu in se stvari nekje skrivajo. Bemtiš pa Harvey Norman, ko jih moraš dva tedna čakat, da ti zamenjajo napačno izdan paket.

Jaz pa sem dobila to lepotičko, ki jo je zame zašila Snežinka

Naš blagoslov

Kot sem obljubila že v soboto, moram nekaj napisat tudi o nedeljskem blagoslovu motorjev. Čakala sem, da dobim kako sliko, ampak ugotavljam, da bo najbrž prej na vrsti nov blagoslov kot kaka slika pri meni, zato ne čakam več. Aja, moj aparat je že za prvo fotko ostal brez baterij, zato sem pač odvisna od drugih.

Že zjutraj smo se zbrali in pripravili še zadnje detajle, da bo blagoslov čimbolj gladko tekel. Postavili senčnike, da ljudi ne bo opeklo sonce. Pripravili mize, kjer se bo pojedel golaž. In naredili eno spominsko sliko.

Pa še eno, kjer je večina naše klape, organizatorjev, pobudnikov tega blagoslova, ki je letos že 10. po vrsti.

Vse je lepo teklo. V vas je kljub oblakom prišlo kup motorjev. No, približno pol toliko kot lani, saj napovedi res niso bile najboljše. Župnik je opravil svojo mašo in podelil blagoslov. A tisti trenutek se je tudi tisti zgoraj odločil, da prispeva svoj delež in začek škropiti, škropiti in vedno bolj škropiti. Pol pa se mu je menda kangla zvrnila in je vsa voda pljusnila na nas. Stiskali smo se kjerkoli smo se nahajali. A ni pomagalo. Voda je prihajala menda od zgoraj in spodaj in vseh strani. Vsaj pod tistim senčnikom kjer sem bila jaz. Približno eno uro je trajal naliv, potem pa se je malo umirilo, da smo lahko vsaj golaž pojedli. Žal nam je kar nekaj motoristov ušlo.

Potem pa se je dan razsvetlil. Sonce je posijalo in posušilo preostale motorje in motoriste. Pecivo smo zrezali in postregli, a ga je bilo letos skoraj preveč, ko je bilo tam komaj kaka četrtina pričakovanih ljudi. Ostalo pa vseeno ni nič :P Slikat pa tudi nisem nič uspela. Povem pa lahko, da so bila vsa peciva dobra. Vsako različno, čeprav jih je bilo kar enih 5 z češnjami.

Ob tej priliki pa sem naredila tudi eno spominsko fotoknjigo za naših prvih 10 blagoslovov, o življenju naše motoristične klape doslej. Pokažem samo platnico, kjer je zbranih nekaj utrinkov.

Priznam, da je bilo delo kar zahtevno, saj je pomenilo zbirati slike različnih ljudi, različnih dogodkov, mnogih let. Iskati prisotnost čimvečih na slikah in hkrati morajo slike govoriti svojo zgodbo.

Moji 3 problemi

Potrebujem pecivo. Da je enostavno in hitro narejeno. Da ga pride veliko. Da je veliko koščkov. Da se enostavno ponudi in prime v roko. Da je sočno in predvsem, da je dobro. Po premlevanju je padla odločitev za češnjev biskvit. Ustreza vsem navedenim zahtevam.

1. problem: Ko naj bi šla pobirat češnje se usuje dež. Čakam dve uri, da neha deževat in pobiram češnje z mokrega drevesa. Rezultat? Jaz mokra, češnje pa nabrane. Pozitivno? Češenj ni potrebno prati.

2. problem: češnje je potrebno izkoščičiti. Kup dela in packanja. Še dobro, da imam svojo rdečo pomočnico, ki mi to delo olajša. Medtem je tudi posijalo sonce.

Zdaj pa lahko preidem k receptu:

6 jajc, 6 žlic sladkorja in vanilin sladkor močno penasto umešam.

Ampak res močno. Tako da iz temno rumene tekočine nastane svetlo rumena pena.

Malo pred koncem vmešam še par žlic olja.

Ko je pena že čisto svetla in gosta ji na rahlo vmešam še 6 žlic moke s pol pecilnega praška in za eksperiment še 2 žlici zdroba.

Raztegnila sem v ta velik pekač

In bogato posula s češnjami. Kar pol kile izkoščičenih sem uporabila tu.

Potem pa samo še v pečico, da se vse skupaj zlato rumeno zapeče. V minutah ne vem povedat, ker gledam samo barvo, je pa to dokaj hitro ( 10-15 minut se mi zdi). Tako nekako izgleda pečeno. Najbrž bom posula še s sladkorjem v prahu.

A sem že omenila, da potrebujem veliko peciva? Zato sem ponovila vajo od začetka. Na tričetrt miksanja začne mikser smrdeti in čudno ropotati. Pa smo pri 3. problemu :P Pravijo, da vse slabe stvari so v paketu po tri. Upam, da bo zdaj teh problemčkov dovolj in se ne konča s kakim usutim pecivom. Pečeno je že vse. Torej ne morem več prismodit :P Še dobro, da je v hiši še en mikser in sem pecivo lahko uspešno končala. Ko ga narežem pa poročam še o tem kako izgleda in pozneje če je bilo dobro in če ga je kaj ostalo :P

Aja. Če ga želi kdo poskusit, naj se nam jutri pridruži na našem 10. blagoslovu motorjev v Dekanih.

Ps.: aja, mama, spet sem pozabila solit. Pa saj veš, da jaz solim samo sladoled :P Zato pa tega toliko bolj izdatno :)))

Utrinek včerajšnjega dne

Danes dežuje, zato pa so bili pretekli dnevi tudi lepi. Toliko lepi, da je šel utrujeni maček spat kar na mizo v senci.

Ali pa si je ogledoval vrtnico in češnjo v ozadju

Ko smo že pri češnji: tudi psu je všeč, da rastejo veje tako nizko :)
A jih ne bi kar ugriznili?