Nedeljske kuharije - kavoli

V nedeljah je čas za igranje v kuhinji. Sploh, ko nas pri kosilu ni veliko. Pa skuhamo še za kak dan v prihajajočem tednu, da potem samo malo dodajamo in osvežujemo.
Tako smo naredili porovo juho in pečenko, ki bosta na jedilniku še vsaj en dan. Zraven še skuhan krompir. In to bi bilo dovolj. Lahko bi še skledo solate, ki čaka v hladilniku, ampak jaz sem hotela še zelenjavno prilogo. In ker sem pred kratkih odkrila sufle, bila nad njim strašno navdušena  in si nabavila posodice, sem se odločila, da ga naredim tudi v kaki zelenjavni varianti. Izkušenj seveda nimam, zato sem malo pobrskala po netu za kakim receptom. Tega nimam, ono mi ni všeč. In sem pristala na Kruh & vino z receptom za sufle iz  brokolija. Ok. Brokolija nimam, ampak po slikah sodeč je to precej podobno cvetači ali po naše kavoli.
Recept sem minimalno prilagodila in rezultat nam je bil všeč.

Da še na kratko napišem recept:

manjšo glavo cvetače sem razkosala in kuhala v slanem kropu, da je postala mehka. Odcedila, prihranila par lepih svetov, ostalo pa spasirala v pire. Posebej sem stepla 2 beljaka. 1/4 kila skute, 1 dcl kisle smetane in 2 rumenjaka pa sem s soljo in poprom zmiksala skupaj. Dodala cvetačni pire. In čisto na koncu rahlo vmešala še sneg beljakov. Razporedila v posodice za sufle in dala v pekač z malo vode in v že ogreto pečico na 150. Peklo se je po receptu 25 minut, vendar se mi ni zdelo ravno dovolj pečeno. Ali je temperatura prenizka ali bi se moralo peč še malo več, skratka obljubljene skorjice na vrhu ni hotelo biti. Ker pa je lepo začel pokati, sem ga vzela ven. Zvrnila na krožnik zraven pa postregla še prej spravljene cvetove, ki sem jih posula s sirom in gratinirala ( tudi to ni dobilo barve - nekam bledo je vse skupaj)

Pena je bila sanjsko rahla in okusna. Nobenega okusa po cvetači, ki je ne maramo preveč.

Še nekaj darilc

Še nekaj neobjavljenih darilc je ostalo. Pa sem skoraj pozabila nanje, ko so bila tako mala.

Nastali sta dve knjižni kazali.

Za aranžiranje sem naredili še dve knjižni kazali :P

In zapakirala skupaj :)

Zadnji hip je nastalo še par darilc za rezervo. Ingverjevo-limetin liker na njem pa dišeč tagec.

Tako pa so izgledala darilca za sodelavce.

Ponedeljkove čestitke 1

Že lani sem rekla, da bom skušala naredit eno čestitko na teden. Nekaj časa je uspevalo, pol me je povozilo. No. Pa poskusimo znova. Ker pa sem na blogu Življenje je lepo odkrila zanimiv način objavljanja, bom malo kopirala. Natali ima četrtkove čestitke, jaz bom to počela v ponedeljkih. Upam, da mi ne zameri za kopiranje.

In že prvi ponedeljek goljfam :P. Pokažem že nekaj mesecev staro čestitko, ki še ni bila objavljena. Upam, da se mi za goljufanje oprosti, ampak sem še rahlo novoletno razpoložena. Čestitka, ki sem jo letos že naredila pa še ni za objavo.

Pa še klik k Natali in njenim 101 pot do sreče

Nedelja

Nedelje so lahko take ali drugačne. Današnja je bilo čisto u izi. Že navsezgodaj obiski. Kosilo za dva. Popoldanski sprehod. Lenarjenje ob topli peči.

Ker sva samo dva in ker je včeraj ostalo nekaj krompirja, sem danes dodala samo še malo mesa v omaki in zelenjavo. In ker sva samo dva se lahko malo igram in preizkušam. Na vrtu raste brstični ohrovt, ki ga še nismo imeli, pa sem se odločila, da ga preizkusim. Glavice sem na hitro skuhala v slanem kropu in odcedila. V pekač sem dala malo masla in razporedila kuhan ohrovt. Pokrila z alu folijo in v pečico. Čez cca 15 minut sem ga vzela vem. Dodala par žlic smetane za kuhanje, prepražene drobtine in posula s topljivim sirom ter nazaj v pečico, da se je vse skupaj rahlo zapeklo. Priloga je bila njami

Po kosilu pa sprehod. No,ja, če 6,6 km hoje v hrib, pa čez drn in strn lahko rečeš ravno sprehod. Ker sva malo krajšala in seveda končala neznano kje. Še dobro, da sva bila na hribu in je bilo treba priti v dolino. 

Pa še zanimiv utrinek

Več utrinkov z današnjega potepa pa tule.

Dišeča novoletna darilca

Kako bi naredila dišeče vrečke, ki bi bile nekako novoletne. Pa da ni preveč zakomplicirano in so hitro narejene. Padla je ideja o smrekicah. Preizkusimo jo.

In nastala je cela serija.

Vendar je zmanjkalo primernega blaga. Pa naveličala sem se, da je vse enako. In na misel mi je padlo, da so lahko tudi darilca novoletna. Prvi košček blaga, ki je pri roki. Pa malo bolj novoletni trak in poizkus je uspel.

Potem sem se spomnila, da imam doma kar velik kos primernega blaga. in nastala je še cela serija darilc.

Nekaj  sem jih potem podarila kar v paru, ker so bile tako lepe skupaj: zelena smrekica in rdeče darilce. 

Mišja zalega

Miši so staknile repe in se odločile, da so preveč zapostavljena žival. Da čeprav se o njih grdo govori, so konec koncev simpatična bitja. Ki ob primerni prehrani tudi zelo lepo dišijo. Ki mirno počakajo točno tam kjer jih postaviš. In so včasih lahko tudi v vlogi tistega., ki brani drugim, da bi kaj pojedli v tvojih omarah.

In mišja zalega se je zapodila v različne omare mojih soforumašic. Saj jim za decembrsko kofetkanje pripada mini darilce.

Nekaj jih je našlo še pot v omare sošolk. Da bo tudi njih vonj iz mišjega trebuha spominjal name. Zadnji dve pa sta hote ali nehote pristali v krempljih mačkonov.

Ampak definitivno to ni zadnje leglo te dišeče zalege.
Pa še to. Idejo in postopek sem našla tule.

Srečno in zdravo!

Ustavi se za trenutek

in okoli sebe poglej.

Ujemi snežinko,

nastavi lice sončnemu žarku,

povohaj zrak okoli sebe,

pobožaj mehko otroško lice,

podeli nasmeh mimoidočemu...

In si reci: srečen sem, ker sem.

Najdi srečo v drobnih stvareh

in tvoje življenje bo polno sreče.

Deli ljubezen okoli sebe

in tvoje življenje bo polno ljubezni