Violinist

Danes praznuje nek violinist. Saj ga ne poznam. Samo zahteva je bila, da naredim voščilnico za violinista. Pa je nastala. Na hitro.

Dolgčas

čas se vleče kot jara kača

v nedogled

pretaka se kot pesek v klesidri

dol in spet dol

vedno isti, vedno znova

trenutek je enak trenutku

prazen

nezapolnjen

a vem, da tam nekoč

tam nekje..

me čakajo lepši trenutki

napolnjeni s srečo,

z ljubeznijo

trenutki mojih želja

hrepenenj

trenutki, ko bo dolgčas pozabljen,

samo še zrnce peska na kupu spominov

tišina

tišina
mir okoli mene
poslušam dežne kaplje
kako padajo v tišino
in jo bogatijo
tišina
prijetna
polna
ko ni nikjer nikogar
in se ne počutiš sam
ko si ne želiš ničesar
nikogar...

No comment

Normalno je tako: Včasih pa tako:

besede

besede, besede,besede

nizajo se v vrsto, v pesem, v roman

pišejo življenje

ohranjajo spomine

iz njih nastajajo prijateljstva,

porajajo se čustva

v besedah izpovem svojo srečo

v besedah izlijem svojo žalost

vse se začne in konča pri besedah

besede pozdrava,

besede ljubezni

besede v tri dni

besede sreče

besede žalosti

besede slovesa

Take pasje

Pri naši hiši nam ni nikoli dolgčas. Če nič drugega poskrbijo za dobro voljo naše živali.
Včeraj se je naš pes preselil k sosedom. Čuvat njihovo samico. Cel dan se je drl, da si ne bi še kdo slučajno upal na prisvojeni teritorij. Ker pa so ga bili sosedi siti ( po pravici povedano celo jaz :P) smo ga zaprli v hišo. Ampak zvečer je treba prezračit, malo shladit...torej jo pes spet lahko zbriše. Ko smo ga šli že tretjič iskat, kljub čuvanju, sem se odločila, da ga privežem na vrvico. Seveda, ta vrvica pomeni sprehod ( ker ubogi pes, ki je cel dan prost, mora z vrvico na sprehod) In sva ga peljale na sprehod. Potem pa sem se kar s privezanim psom usedla k računalniku in mu dovolila, da gre skozi vrata ven, saj je vrvica dolga kar ene 5 metrov. Z Anchy sva se hecali, da si bo pa zdaj snel ovratnico, vrvico privezal okoli klopce, da jaz ne opazim zmanjšanja napetosti in spet odšel do sosedove punce. Ha,ha,ha...kot v filmih...pametni pes, ki gospodarja prinese okoli.... Seveda moj pes ni tako pameten. Kar sedel je tam pred hišo. Za čuda zelo tiho, brez cviljenja, ki je običajno v takih prilikah. Nenadoma pa...puh...vrvica se je navila na vzmet, ker na koncu ni bilo več psa, ki bi jo nategoval. Kaj je filmski pes naredu? Ne, ni privezal na klopco...pregriznil jo je. Zato je bil tiho. Anchy ga je samo še videla, kako teče k sosedom in maček za njim.

Upanje

So dnevi in so noči
so tedni, meseci in leta
ko si človek od življenja kaj obeta
in pride trenutek
ki pahne upanje v prepad
v brezdajne morske globine,
v neopisne vesolja širine.



A upanje ne umre.

Skozi vesolje potuje,

preko oceanov pluje

in ostaja,

na dnu srca kljuje.