Pasja serija

Slonja čestitka mi je dala zalet, da sem se lotila še pasje. In ko je nastala prva, so nastajale kar naslednja in naslednja...tako je nastala cela pasja serija.
Odtis kužka, nevtralna osnova...zelena čipka bi šla zraven, če dam še nekaj zelenega..hmmm. Podlaga, robček...in tu je prva...
Ampak ti zeleni trakci so mi všeč, pa tudi čipke je še pol. No, take podlage nimam več, bom pa uporabila zelen rob naokoli, podistresano in poštempljano rjavo podlago, da deluje malo bolj lovsko. Na križišče še rjava razcepka in to je to. Uh, spet je zelena čipka ostala. Bo pa na naslednji.
Ker so mi vejice všeč, sem naštempljala in nabarala pokrajino s psom, ki lovi ptiča. Samo tanek križec spet, ker bi čipka zakrila ravno psa. Narobe naštempljano.
Ponovi vajo. Psa bolj k robu, da bo prostor za ostanek čipke. In v tem je prišla Anchy domov in rekla: da ne bi slučajno. Tako pusti!!
No, ja. Pasja serija je nastala, kos zelene čipke pa je še vedno v škatli :)

Slon

V moji škatli skoraj ni moških čestitk. Le zakaj jih je tako težko naredit? Pa poskusimo. Saj bo oranžen papirček primeren za moškega. Splo, ko mu dodam malo modre osnove. Super. Papirčku naredimo "čipkast rob. Všeč mi je. Ostanek - tanka črta je lep dodatek. In zdaj? Lepo naštimana osnova, ampak čestitka je prazna. Rožic ne morem dat gor. Čipk seveda tudi ne. Hmmm. Mogoče bi dala kako živalco. Tale slonček ne rabi niti barvanja, ker Anchy itak ni doma:P

Ok. Izštancam v obliki tagca. Še malo podistresam tagec, da dobi afriški pridih in dodam malo suhe trave. hmmm. Še moder trakec in ...to je to. Mogoče malo prazno, ampak mislim, da bo za moškega dovolj.
Uh, kako ste vi moški zakomplicirani :) Malo lažje je sicer če delaš za znanega končnega porabnika, ker se potem lahko osredodočiš na tematiko, ampak vseeno je dobro imeti tudi kako splošno moško čestitko na zalogi, če rabi na hitro.

Ogrevanje

Že kar nekaj časa nisem čestitkala, zato se je bilo kar težko lotiti. No, te dni je nastala ena za Etiena, ampak treba je naredit še kakšno, ker je moja škatla že grozno prazna. Pa sem naredila dve kar tako.
Po izboru barv sta kajpak ženski.
Nič posebenga, hitro narejena mini serija. Ker se pač nisem mogla odločit katera čipka mi je bolj všeč, sta nastali obe.

Srečno, Etien

Parmiggiana

Vem, ja. Receptov je toliko kolikor je kuharic. Zakaj ne bi torej še mojega delila z vami. Vsaj za osnovo. Potem ga itak prilagodiš svojim željam in navadam.

To je neka vrst lasagne z melancani. Precej packanja, vendar rezultat za par dni. To pa se že splača.

Melancane olupim in narežem. Ne predebelo, zato jaz uporabim kar salamoreznico. Posolim in zložim v cedilo, da spustijo kako kapljico vode. Čez kako uro jih pomokam in ocvrem. Moja tašča jih je panirala z moko, oljem in jajcem. Okus bolj poln, a packanja za moj okus absolutno preveč. Sem jih pa tudi že delala samo popečene na žaru. V vsakem primeru morajo biti toplotno obdelani.
Posebej pripravim naribam sir. Po imenu recepta naj bi bil parmezan, vendar jaz uporabim kar kak topljiv sir kot sta edamec ali tilzit. No, lahko pa se tudi pospravi vse ostanke sirov v hladilniku.
Prav tako posebej pripravim paradižnikovo omako.
Pa še mleto meso. No, to je spet optional. Moja mama pravi, da se ga sploh ne da, tašča ga je dajala dosti, jaz pa ga dam bolj malo. Samo, da je vse skupaj bolj bogato.
In še ena od bolj pomembnih sestavin - bešamel. Kar precej ga gre. Pa malo bolj rekega naredim, kot je v original receptu.

In potem se začne zlaganje. Pekač malo namažem z bešamelom, nanj pa zložim ocvrte melancane.
posujem malo mesa, polijem paradižnikovo omako in bešamel. Vse skupaj razmažem v enakomerno plast. Ko imam mesa zelo malo, ga kar vmešam v paradižnik.
Tako pripravljeno posujem še s sirom ( pozabila slikat) in ponovi vajo: melancani, meso, paradižnik, bešamel, sir. Odvisno od sestavin, lahko še eno plast, ampak jaz ponavadi tu zaključim. Še eno plast melancanov in bogato polijem z bešamelom. To potem dam v pečico. Če ne pozabim, kot danes, pustim da se lepo zapeče, ampak prav toliko spet ne. Preden postrežem skušam vsaj malo ohladiti, ker se sicer slabo reže. Mi ga imamo radi tudi mrzlega.
Izgleda približno tako. Goljfam. To je navadna lasagna, ker ga danes še nisem prerezala, ampak videz je kar podoben. Glede na slabo fotko, bo kar šlo :P

Po kavi diši

Očitno mi šivanje postaja všeč. Tu je že drugi izdelek z aplikacijo, ki smo se jo učili na prejšnjem srečanju v Hajdošah. Saj sem kar sama sebe presenetila, ko sem, ne samo končala začeto na delavnici, ampak se celo lotila in končala naslednji izdelek.
In vedno bolj sem ponosna na svojo "natančnost", ki seveda ni natančna, ampak zame je to super. Kar je malo bolj vigi-vagi, pa je itak kriv šivalni stroj. Ti izdelki so seveda preveč za mojo predpotopno Višnjo. Zdaj pa sem v dilemi. Naj razmišljam o novem šivalnem stroju, ki bo bolj primeren za tak način šivanja, ali naj vztrajam pri tem in ga uporabljam kot izgovor za nenatančno zašite stvari.

Nail art

Nohti so moji. Delo pa ne.
Potrudila se je Anchy.