Hu-hu

Ko sem pred kakim tednom malo brskala po blogih, se mi je oko ujelo na sovice, ki so bile objavljene v Izdelovalnici malih umetnin. In iz omare sem privlekla škatlo s Fimo. Kar groza me je bilo, ko sem prijela v roke kos trdo posušene mase. Pa sem jo uspela omehčat. In nastali sta dve sovici. In potem sta čakali dokončne obdelave. Še največ pa sta čakali na rinčice. Nikakor niso nastale take rinčice, ki bi jih lahko uporabila. Ko sem že skoraj obupala, pa je prišel dan, ko sem slučajno pospravljala med škatlami z materialom za nakit in odkrila škatlico že narejenih rinčic. Mislim, da sem jih dobila na srečanju od kake udeleženke, zato se še enkrat najlepše zahvaljujem :) Včasih je tudi pospravljanje za kaj dobro :P
In sovici sta skočili na vrvico.

Utrinki

Ko se letni časi mešajo

Ponedeljkove čestitke 4

Ker me vsako leto decembra zasuje z izdelavo novoletnih čestitk, sem se ( kot že vsako leto doslej) odločila, da me letos ne bo. In da se lotim izdelave le-teh že takoj začetek leta. Čisto začetek januarja jih je nastala že prav serija. 10 božičnih zvezd. Hja. Malo je morala počakat na dokončanje in pol na objavo.

Hmm. Če bi uspela vsak mesec naredit eno serijo, bi mi jih bilo do konca leta čisto dovolj. Torej bom skušala vsak mesec eno objavo posvetit novoletnim voščilnicam.

Na fotki se malo slabo vidi, ampak na vsaki čestitki je z zlatim embosiran napis.

Pa še lepe misli pri Natali

Eksperimentiranje

Spet je tu nedelja in spet sem bila pri volji za eksperimentiranje. Moji poskusni zajčki pa itak nimajo druge izbire kot pojest kar dobijo na krožnik :P
Tudi tokrat sem šla malo po vrtu. Brstični ohrovt in kavoli (cvetača).
Najprej je nastala juha. Na žlici olja sem popražila malo čebule, dodala krompir, nato pa zalila vodo in vrgla notri vse sestavine:

Za okus sem dodala še skorjico parmezana, ki sem jo na koncu odvrgla. Skuhala do mehkega, spasirala s paličnim in dodala vode, da je bila gostota prava. Na krožnik sem vsakemu dala še par kavnih žličk kisle smetane. ( pozabila slikat)

Potem je sledila glavna jed. Časa za kaj posebnega ni bilo, zato sem se malo zmišljevala sproti. Iz skrinje sem vzela par piščančjih filejev. Pri tem je padla ven tudi skuta. Ok. Torej bi rada da jo porabim. 

Piščanca sem zrezala in popekla. Na žlici masla popražila drobtine. Skuhala majhno glavico cvetače ( dva cvetka sem ji ukradla že prej za v juho). 

Posebej sem zmiksala korenček, par vejic peteršilja in par malih listov cvetače ter to dodala v skuto. Zraven še drobtine in 2 jajci ter par žlic smetane za kuhanje.

Najprej sem v pekač naložila pol tako pripravljene skute. Na to položila plast popečenih zrezkov. Na vrh razporedila cvetove kuhane cvetače in vse skupaj spet prekrila z skuto. Pol pa v pečico. Ker sem že po par minutah videla, da bo preveč popečeno, sem vse skupaj pokrila z alu folijo in pekla približno 20 minut. Na koncu sem alu folijo odstranila in vse skupaj potresla s parmezanom in mletimi mandlji. Pa še par minut v pečico.

Kosilo je bilo užitno. Edino, kar nam ni bilo všeč so bili piščančji zrezki vmes, ker so delovali skuhani. Mogoče bi morala postrežt zrezke posebej ali pa jih narezat na mici mici koščke. No. Mesa je bilo občutno preveč. Smo pa pojedli in preživeli :)

Ponedeljkove čestitke 3

Pa je spet tu ponedeljek. In nova čestitka. Tokrat ženska. Brez namena. Samo na zalogo.

Pa še Lepe misli pri Natalie

Veeeliiikaaaa torba in srečanje

Spet je bilo na vrsti srečanje otočank. Ker je od zadnjega minilo že nekaj mesecev, sem ga že težko čakala. In ker je bilo zadnje srečanje pri meni, sem bila jaz na vrsti za pripravo škatle za obdarovanje naslednje organizatorke. Škatla. Mala malca. Zadnje čase ne kompliciramo več. Kupim škatlo v šparu in jo malo okrasim, pobarvam ali čisto enostavno škatla. Pa mi ta čisto enostavna škatla ni bila všeč. Preveč škatla. Za kako barvanje ni bilo več časa, ker sem seveda čakala do zadnjega trenutka, torej bo ovita v kak darilni papir najbrž. Pa na šivalnem stroju opazim odslužene kavbojke.

In v glavi se porodi ideja, da bi škatlo obleklo v vrečo iz kosov jeansa. Še malo jo dodelam in se je lotim. Ko je vreča končana, ugotovim, da sem nekje v postopku skrojila narobe pa je za to škatlo prevelika. Treba odrezat na obeh koncih. Pol pa vidim, da sem v bistvu zašila torbico. In se odločim, da je ne bom odrezala, ampak ji dodala še naramnice.

Ker so to pač kavbojke, so dobile še pas. Za piko na i pa še dišečo mašno. Torbica je ogromna, ampak svojemu namenu je pa le služila. Da ni ravno navadna škatla.

Pa še nekaj utrinkov priprav na srečanje:

Kuverta za organizatorko z ustvarjalnim materialom.  Zraven je bil seveda čokoladni liker in figova marmelada.

Še bližnji pogled na znamko z žigom  :)

Vrečka z mačkom v žaklju

In škatla s pripravljenimi darilci

Ko me zagrabi

Včasih me kaj zagrabi in iz omare privlečem material za nakit. Tokrat sem odkrila kos memorie wire, ki mi jo je že kako leto nazaj velikodušno odstopila ena otočanka (če me spomin ne vara, je bila Lili). Takrat sem to nujno rabla, preizkusla pa komaj zdaj. Natikanje malih perlic ni ravno mala malica, je pa rezultat nežen prstan.

Veliko hitreje gre natikanje večjih perlic. Seveda je to treba prepričat da stoji tam kjer jaz hočem, ne pa vsepovsod. In rezultat je veliko bolj masiven prstan. 

Aja. Pa te zelene perlice so v moji škatli tudi že skoraj 3 leta. Sem si jih iz Egipta prinesla. In zelo me mika, da bi naredila še verižico v tem stilu. No, za pozimi bo dovolj šal. Upam, da me do poletja še kaj zagrabi in še kaj odprem to omaro.