Jesen ali zima?

Pa je prišel mraz tudi k nam. Moje vodenke, ki sem jih še v petek občudovala, kako čudovito cvetijo, so že včeraj čisto zmrznile. Banane so črne, kaktuse sem na srečo uspela spravit v hišo prejšnji teden, sicer ne vem, kaj bi se z njimi zgodilo. Listje je z nekaterega drevja že čisto odpadlo, na drugem pa se še čvrsto drži. Eno od figovih dreves je golo že skoraj en mesec, na drugih dveh pa je še lepo zeleno listje, ki ga še vedno uporabljam za odtise v das masi.
Danes pa dežuje in dežuje in dežuje. Čisto počasi, enakomerno, spomladansko, da uživam gledat skozi okno in bi najraje z razprostrtimi rokami stekla ven, na dež. Ko pa malo bolje pogledam, vidim pihanje burje in strupeni mraz, ki se takoj prebije skozi vse plasti obleke in naježi kožo. Vidim cvetove uboge juke, ki se pravkar pripravljajo na cvetenje, a ne vem, če jim bo uspelo. Še zadnje sivkino cvetje se maje v pišu burje.
Brrr, samo ob gledanju ven. Zdaj bi bilo lepo sedeti doma ob prižganem ognju, razmišljati o pečenih kostanjih ( huh, so že mimo) toplem vinčku in ustvarjanju česa lepega. Pa moram razmišljati o tem, da bo že kmalu treba nazaj v službo, spet ven v mraz, na mrzli dež. Jooojj. Dva koraka imam do avta in 20 metrov iz avta do službe. Umrla bom od hudega :))) Najhuje bo, ko bo treba v službi lenarit ( ja, kaj čem; ob slabem vremenu nihče ne hodi rad ven, niti moje stranke) in razmišljat o tem, koliko lepega ali vsaj koristnega bi lahko ta čas doma naredila.
No, namesto, da se zdaj prepuščam otožnim mislim, bi lahko šla kaj naredit dokler še utegnem. Aja, v dokaz prilagam fotografijo, kjer se lepo vidi še neodprto cvetje juke in v ozadju golo figo. Sem šla zdaj slikat. Žal je sivka malo prenizo in ni stala v tej fotki. Je videt samo malo rožmarina.