Čestitkarski večer

Mogoče sem kdaj že omenila. Četrtek zvečer je moj. Samo moj večer, namenjem takemu ali drugačnemu ustvarjanju. In od tega me skoraj nič ne odvrne. Že sinoči sem se lotila čestitk, vendar sem uspela naredit samo eno, ker je bilo treba na sestanek. Danes pa ....nastale so kar tri. In vsaka od njih lahko sodeluje na kakem izzivu.

Tukaj je uporabljena moja prva Tildika, ki sem jo zadnjič dobila v bombončku. Sem že kdaj omenila, kako rada imam sedeče Tilde? Sedi na trakcu in papirju, ki sta tudi prišla iz Amerike. Vse ostalo je iz domačih zalog. Pobarvana z akvarelnimi barvicami, samo krilca so s svetlikajočim srebrnim flomastrom. Svetlika se samo pod določenimi koti, sicer je siv :( Ta postavitev je narejena po predlogi iz Sketch saturday. (izziv št. 39).

Ta ustreza kar trem izzivom. Jo bom pa prijavila samo na dva, da tretjega pustim naslednji čestitki :) Postavitev je za Just christmas and birthday cards. (izziv št. 20) Barve in gumbki pa za Three clovers design (izziv št. 2), kjer je napisano B-B-B (blue-brown-buttons) Po pravici povedano mi je ta čestitka od vseh današnjih najmanj všeč. Barve so bolj moške, tisti muc in rožice pa ne preveč. :)

Uh. Mucka sem dala gor zato, da bo ustrezalo izzivu na Cute card Thursday, pa sem jo pozabila prijaviti v izziv. Paše v izziv št. 49 - animal magic. Isto kot spodnja, ki ima gor ježka.

In še ena čisto ljubka z malim ježkom, ki gleda pikapolonico na svojih nožicah. Barve so živahne , spomladanske. V čestitki je vložen tag, kjer se napiše voščilo. Na isti način je narejena tudi prejšnja. To pa bom prijavila na OCC, kjer želijo, da je na čestitki uporabljen tag.

No, ker čestitke skeniram, se ponekod izgubi bel rob osnove. Upam, da zaradi tega ne izgubijo preveč na kvaliteti.

Spet izzivi

Pet dni sem doma, tri dni na dopustu, naredila pa v smislu ustvarjanja nisem čisto nič. Zdaj se mi iztekajo še zadnje ure svobode in sem pohitela vsaj z eno čestitko. Bom pa zato to eno samo prijavila kar na 5 izzivov.
1. Na Dutch dare (št. 36) želijo uporabo rumene in zelene barve
2. Na Cute card Thursday (izziv 48) je treba narediti pomladansko čestitko
3. Na Lili of the valley ( št.19) je zahteva po 3 razcepkah, 2 papirjih in 1 rožici.
4. Na ABC chalenge želijo otroško kartico (C for child card)
5. In še postavitev, ki sem jo vzela na Papertake weekly. (št.9)

Zdaj se mi mudi. Kasneje se prijavim še na njihovih blogih in objavim recept. Ga je sploh treba?

No, na njihovih blogih sem pustila svoj link. Dolžna sem še recept:
osnova - bel šeleshamer.
rumen vzorčast papir, sicer pa enobarven zelen, ker ni čisto nič vzorčastega pasalo zraven.
Razcepke v obliki rožic in ena velika rožica, ki smo jo s flomastrom barvali v rumeno
Štampiljko mi je zadnjič dala ena dobra duša ( Nanca ali Namo?). Pobarvana je z akvarelnimi barvicami, rožica na glavi pa poudarjena s Shimmerz Angel wings, da se lepo svetlika, česar na sliki žal ni videt. Punčka je izrezana in s 3D trakom prilepljena na zeleno podlago. Ker pa je bila ta podlaga preveč pusta, je dobila še dve kotni štampiljki, da jo malo popestrita, naredita bolj pomladno.

Čestitka za moškega

Ta čestitka pa mi je dala vetra. Delana je za moškega, ki praznuje 50 let. Torej bolj "moške" barve, pa št. 50, pa nobene slikice gor. Uh. Sem zadnjič izgubila par ur, pa nič naredila. Danes pa sem našla dva izziva, ki sta mi pomagala, da je čestitka dokaj hitro skočila skupaj. Sodelujem v 1. izzivu na Three clovers design, kjer je podana predloga. Na ABC challenge pa želijo modro in rjavo barvo.Upam, da jim bela in zlata ne bosta odveč. Mogoče je čestitka bolj preprosta, a že tako je mož kritiziral, da je preveč načičkana.


Pa še recept: Temno moder šeleshamer, valovito izrezana drap osnova ( ne ni bela), ki sem jo poštempljala z mojo "besedilno" štampiljko namočena v rajvi barvi. Uporabljen je še rjav ovojni papir in moder - vzorčast, ki sem ga kupila v Memories ( ali pri Urški?) Na belem papirju je embosirana zlata pisava. Embosirala pa sem tudi številko 50, ki sem jo predhodno izrezala iz kartona. Še zlata luknjica na tagcu in moder satenast trakec. Čestitka je končana.

Bombonček je prispel - candy is here

Danes je prispel bombonček iz Amerike, ki mi ga je poslala Kerry.

Že preizkušam stvari, ki so bile v paketku. Wow. Tildo moram nekam namontirat, tisto čudo v škatlici, pa pogruntat za kaj se uporablja. Mogoče pa katera od vas ve? Gor piše: Angel Wings Shimmerz

Tukaj se bom Kerry še enkrat zahvalila: Thank you again, Kerry :)

Še ena harmonika

Kot sem že napisala, smo na srečanju delale knjigice- harmonike. Ni mi je uspelo končat na srečanju, zato jo je bilo treba dokončat doma. In to je trajalo. Ampak mi je uspelo.
Ker sem na srečanju zelo hitela, sem naredila celo iz enega papirja, kar mi je bilo v končni fazi veliko preveč pisano, zato sem jo doma malo umirila z dodatnim kosom rjavega ovojnega papirja, ki sem ga samo malo popackala z bordo distreserjem inj mu v isti barvi natisnila eno "besedilno" štampiljko. Isti papir sem uporabila tudi za navidezno zaponko na traku, vendar sem ga (pametna kot sem) prilepila na pokrov knjigice. Kar seveda ni šlo. Trak sem potem odrezala in ga zalepila pod pokrovom, to je ostalo samo za okras. In knjigica mi je zelo všeč.

Ima pa eno grdo lepotno napako. Harmonika ni lepa. Če knjigico pogledaš od strani, je videt nepravilno nagubanost.

Pa še detalj odprte knjigice. Zdaj je že napolnjena z odtisi.

Poročilo iz srečanja...končno

Bi bil že čas, a ne? Z enotedensko zamudo.... Vendar pa poročilo brez slikovnega materiala ne gre. Slikovni material pa ni bil na razpolago, ker se je kabel nekam izgubil. Ja, izgubil. Očitno mu je bilo dolgčas ( zakaj le? ) pa se je igral skrivalnice. In ker smo pri naši hiši ta teden med drugim tudi pleskali, ni bilo časa ga iskat. Vikend pa je (žal) namenjen pospravljanju. In, ko človek daje stvari na mesto, najde skrite predmete. Med temi je bil tudi kabel. Zdaj lahko pokažem tudi fotke s srečanja.

Ne. To ni bilo na srečanju. Pot nas je pač vodila skozi Celje ( Saj vsi veste, da se gre iz Kopra v Litijo skozi Celje? A ne?) Uboga teta (Garmin) je skoraj znorela z nami. Na koncu pa se nam je maščevala in nas odpeljala v gozd, namesto na kraj srečanja. V trgovini je bilo toliko zanimivih in nujno potrebnih stvari, da je šel z mano kar zajeten kupček.

Pa smo kljub maščevalni Garminki prišli na cilj. Za organizatorki srečanja sem naredila že vsem znani čokoladni liker, ki pa sem ga okrasila z knjižnima kazaloma ala "Tim Holtz" :) Ja, to pomeni popackano, da ne bi kdo mislil kaj več.

Čokoladni liker je sicer tudi moj stalni prispevek na srečanju. Poleg darilca organizatorkam, ga naredim še kako steklenico za vse udeleženke.

Na srečanju pa me je Mravljica obdarila z enim čudovitim objemčkom. Dala mi ga je na račun igre Podaj naprej, ki sem se je udeležila tudi jaz, a mi žal nihče ni dodal komentarja, da bi se stvar nadaljevala.
Zdaj me malo čas preganja. Pokažem samo še slikico lesene deščice, na kateri sem se učila žganja v les. Na srečanje nam jih je prinesla Gita in nam tudi pokazala kako se to dela. Sicer moj izdelek ni vrhunski, me je pa čisto navdušil, ker so rezultati razmeroma preprostega dela tako fantastični.

Na srečanju semo izmenjale tudi 2 swapa in mačka v žaklju, a o tem v nasledni objavi. Prav tako bo naslednjo objavo počakala tudi knjigica harmonika, ki jo je Urška pokazala in sem jo začela delati že na srečanju, pa še vedno ni končana. Saj danes pa bo, ker ji res manjka samo še pika na i. Sem sinoči uspela nadaljevati. Zdaj pa grem na kolo. Nisem bila že dolgo, pa me to današnje sončke kar kliče ven.

Petek 13.

Ne, ne bom pisala o filmu. Pa tudi ne vem od kje izvira ta vraža. Bom pa povedala svojo zgodbico o št. 13.

V glavnem 13 je nesrečna številka. Nekoč so me prepričevali, da je srečna in so mi celo kupili nek zlat obesek s št. 13. Pa se je pri meni nabralo kar nekaj takih srečonosnih zlatih obeskov, ki so stali v škatlici. In se je žlahta odločila, da je tega škoda, pa so vse te obeske dali navesiti na eno zlato zapestnico. Ki je je bilo spet škoda :) In je z srečonosnimi obeski vred ( ali obeski z zapestnico vred ???) ležala v škatlici z zlatnino. Pa se mi je verižica smilila in pri toliko sreče, kot je bilo navešene na njej, bi bilo škoda, da to ostane doma. Mi je pač sreča bolj prišla prav v šoli ali na plesu ( mogoče pa me bo ta pravi fant pogledal :), če bom imela srečo ).
Nekega dne pa sem prišla iz šole brez zapestnice. Škoda, jok, a .... ni je bilo več. Že smo se vsi sprijaznili s tem, ko se je po enem mesecu zapestnica pojavila v supergi sošolca. Čudno? Nenavadno? Čudežno? Nerazložljivo vsekakor. In je spet romala na varno v škatlico. Pa čez čas spet na roko in se je spet izgubila in spet našla pot domov ( te zgodbe se sploh ne spomnem, vem samo, da je izginila). Torej je le srečna. :)

Pa je prišla sobota, vaški ples (šagra po naše), ko mi je mama zašila novo obleko in sem si zraven nataknila to srečonosto zapestnico. Lep večer, ples, fanti ( ja, ene 13 ali 14 let sem imela :) ) spogledovanje ( je srečna, jajajaja....). Ko pa sem prišla domov, zapestnice ni bilo na moji roki. Zjutraj sem tekla nazaj na plesišče. S kolegico sva pregledali vsak kotiček, pod mize in klopi, a je ni bilo nikjer. In nikoli več ni našla poti nazaj. V tretje gre rado. Spet dokazano. :) ( kako so mi motor 3 x ukradli bom pisala mogoče kdaj drugič).

Od takrat verjamem tistim, ki pravijo, da je 13 nesrečna številka. In današnji dan je že eden takih, ki to potrjuje. Nič hudega, ampak že celo jutro se nekaj dogaja. V negativnem smislu. In zdaj spet šibam naprej in upam, da se mi spet kaka podgana ne naseli v motor od avta kot prejšnji petek :))))

Dolgovi, dolgovi...

Dolgovi se nabirajo. Pa ne mislim finančni ( o teh vsekakor ne bom pisala tule :) ).

Prejšnji teden smo imeli pri meni delavnico stekleničk upanja. Pokazala sem skupinsko fotko in obljubila, da pobliže pokažem dokončane stekleničke. Te sem izdelala jaz:



Potem sem dobila zamisel za snežaka in ga tudi začela delat. Pa je bilo dovolj, da sem za trenutek vstala in ga izpustila iz rok. V trenutku je dobil novega lastnika: to ni podobno nobeni stvari, ni okroglo, ni gladko,.... pa sem mu ga prepustila. Ja, seveda govorim o mojem dragem, ki je snežaka potem naredil ( še fimo ni več varna pred njim)
Ja, saj vem. Lepši je od vseh mojih skupaj.

No, pa bom tule pokazala tudi stekleničke nekaterih ostalih udeleženk, ki nimajo svojih blogov.

Patricija:

GajaIn KarmenNe, saj Karmen ni bila toliko hiperproduktiva oni večer. Par stekleničk je naredila še drugi dan doma. Vse te stekleničke smo potem opremili z listki, kakršno ima snežak in jih odnesli Klavdiji v Ljubljano. Ona bo poskrbela za nadaljnjo delitev stekleničk med bolnike obolele za rakom.

Spet verižna igra...

... ampak ta je vsaj zanimiva. Kar pri nekaj blogerkah sem bila določena, da moram to opraviti :), pa bom . Pofočkale so me Moni, Snežinka in Mravljica. Navodila igre pa so ( mravljica, kopiram kar tebe :)) :

* na računalniku se postavite tja, kjer shranjujete slike
* odprite ŠESTO mapo
* in izberite ŠESTO sliko
* objavite sliko na blogu in malce razložite, kaj se je dogajalo takrat
* pofočkajte ŠEST ljudi in jim to sporočite na njihovem blogu

Prav. Kam shranjujem moje slike. To so večinoma slike ustvarjanja. Pa nimam šest osnovnih map, ampak sem morala potem štet v podmapah. Nekako je pač padlo na to sliko


Po pravici povedano, mi ne budi ravno nekih spominov. To so čestitke, ki sem jih naredila za lanskoletni novoletni swap čestitk. Križci, perlice, paspartu.

No, pa bom pofočkala 6 blogerk. Saj so bile najbrž že vse izbrane, ampak poskusimo:

Marika
Gordy
Dodo
Urša
Barbi
Marna

Sladko,sladko...

The Artistic Stamper: Valentine's Day blog Candy

Še kak bombonček

Gramma's House of Cards: It's time for FUN!!! It's time for VALENTINE BLOG CANDY!!!! (I think this is even better than chocolate!!)

Saj ni res...pa je...

Živemu človeku se vse zgodi. Seveda ravno takrat, ko je kaka urica splanirana skoraj do sekunde točno.
Ker delam deljeni urnik, je marsikaj potrebno opraviti v opoldanski pavzi. Saj ni tako strašno kratka, a velikoooo prekratka za vse opravke. In ker je jutri srečanje in ker delam vse zadnji trenutek, je bila pač današnja pavza nabasana. Slikati je treba vse stvari, ki jih jutri odnesem s seboj in to je treba opraviti v pavzi. Zdaj bo namreč že tema, ko pridem domov. Pa te stvari je najprej treba dokončati.
Torej bo kosilo bolj ekspresne narave. Pa še hči mi je pomagala, da sva ga čimprej dali kuhat. Nisva še niti s tem končali, ko sva opazili, da se pes nenavadno obnaša. Kar renčal je pod avto in se razburjal. Nenadoma pa je začel plezat po odbijaču. Kar je preveč, je pa preveč. Najprej sem ga šla podit, pa ni odnehal in je hči pomislila, da je kaka mačka splezala na kolo. Ker nisva nič videli, sem odpra še pokrov motorja. Hči ga je dvignila in pravi: ja miška je...ne, je kar miš...neee podgana in bum tresk je havba treščila nazaj. Jaz sem uspela samo en dolg rep še videt.
Panika.....telefonarjenje....kaj zdaj...od kje je prišla?... kam bo šla?...bo šla ven?...bo ostala notri?.... v tem času sva skoraj prismodili kosilo, vendar je bilo potrebno dežurat, da vidiva podgano, če bo šla ven. Ona pa...nič.... Psa sva zaprli v hišo, sicer bi mi spraskal avto in upali, da bo maček kaj naredil. On pa...malo počaka...se naveliča in gre. Kam? Na kavč, seveda. Maček pa tak.
Pa sem šla v posteljo po drugega mačkona in ga postavila na motor ( aja, v tem času je hči odprla havbo in jo podložila, da stoji odprta). Ta pa se je angažiral.( slikco dodam, ko jo snamemo iz telefona) Glavo notri, a kej več ni šlo. Ene pol ure se je muču in obupal. V tem je bilo kosilo kuhano, a dežurna služba ni zapustila delovnega mesta. Ker pa sva hoteli pojesti skupaj, sva poklicali nonota, da prevzame dežurstvo in greva midve vsaj pojest. Potem sem čisto na hitro naredila najnujnejše in poslikala vsaj nekaj, drugo bo hči kasneje.
Ampak podgana je bila očitno še vedno notri. S takim avtom pa ne morem v službo. Še dobro, da ga mala ne rabi in sem lahko vzela kar njenega. Komaj pa sem prišla v službo, je že zvonu telefon: je prišu tata in jo spihal ven :) je uporabu paromat, podgana pa je ušla. Pes je čakal, vendar je hudičevka ušla na drugo stran. Zato se je za njo pognal kar mož. Ko je pes to vidu, je stekel za njima. Seveda je podgano ujel. Pes, ne mož. Mož jo je potem zakopal.
Torej imam avto spet na razpolago in jutri lahko grem na srečanje. Ups. Moram še preverit, da ni požrla česa. :)

Sladko, sladko...

Crafty Emma: Some News & Candy Too....

100. objava in stekleničke upanja

Zadnje dni sploh nisem objavljala, ker sem želela v 100. objavi pokazat nekaj posebnega. Ampak ne zdržim več. Bodo pa imele to čast stekleničke upanja, ki smo jih na sinočnji delavnici izdelovale otočanke ( pa še par neotočank in en neotočan :) )
Bil je pester in zanimiv večer. Kot bi mignil je minil. Pa ne samo večer, tudi del noči. Jutros je bilo kar težko vstat, a se je splačalo. Rezultat sinočnje delavnice: 30 stekleničk


Pečene stekleničke je potrebno še polakirati, zato je vsaka odnesla svoje, da jih čimprej popedenamo. V soboto jih bomo odnesle na srečanje. Še prej pa bom svoje pobliže slikala. Nocoj jih končam, jutri pa sledi fotoseansa. Upam, da bo sonce, saj bo potrebno marsikaj pofotkati, ne samo stekleničk.

Malček drugačno nedeljsko jutro

Nedeljsko jutro. Mir... prazna hiša...sprehajam se med blogi, ki jih preko tedna ne uspem pogledati...Kakor vsako nedeljo zjutraj, bi človek rekel. Pa ni. Ko mi pogled uide skozi okno, prizor ni niti najbolj običajen. Sneži!!!!Vsekakor pograbim aparat, pokličem psa in letiva ven. Ups. Zebe, hitro nazaj, obleč felpo, ker v sami trenirki pač ne gre. Pridruži se nama še maček in skupaj lovimo snežinke. Onadva s tačkami, jaz z objektivom fotoaparata.
Eno je snežinke gledat, drugo ulovit v objektiv. Težko je. Jaz jih vidim, kaj pa vi?
Še ena čisto od blizu:


A zdaj verjamete, da pri nas sneži? Še vedno ne? No, poglejte kako je vse belo. Tiste vijola packe vmes, so pač packe :)