Včasih pride dan,
ko se mi čisto nič ne ljubi,
ko samo čakam, da mine čas,
in iščem bližnjice do noči.
Bližnjico do spanja in pozabe,
bližnjico do totalnega relaxa.
In bližnjice ni.
Čas mineva počasi
nikomur se ne mudi.
Jaz pa bi vse to preskočila
in malo po svoje naredila.
In spet je čas moj gospodar.
Kakor se mi včasih izmika in beži,
tako ga danes ostaja,
pod nogami se mi valja
in me opominja:
"Zgrabi, zgrabi, tu sem.
Če nočeš, pa grem!"
In vem, da bo šel
in ga bom iskala.
Ampak danes je pač tisti dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar