petek, 3. februar 2012

Burja

zaganja se v vogale hiše
z nevidnimi prsti prebira deščice polken, kot bi vurtuoz igral na klavirju
umiri se,
lažno zatišje
v daljavi se sliši prasketanje vej
vrne se polna novega zagona
spotoma pihne v nastavljeno trobljo
v ozadju se čuje cingljanje 
ubrani glasovi bučijo...v daljavi
počasi izginjajo 
in v divjem naraščanju prihrumijo nazaj


V toplem in varnem zavetju doma
ob poslušanju prasketanja ognja
s psom ob nogah in mačkom v naročju
poslušam koncert in uživam


Ni komentarjev: