petek, 17. april 2009

Ko se svet sesuva...

Ko se svet okoli mene sesuva
in vse se v prah spreminja.
Ognjeni zublji požirajo
kar je še včeraj sijalo v žaru ljubezni.
in siva plast pepela
prekriva lepote sveta
bolečina v srcu
prklenski nič vse okrog

A pravijo, da se bolečina umakne,
ogenj ugasne,
pepel odpiha veter
in sonce prileze izza oblakov.

In tistega dne bom jaz spet jaz
in ne le prazna lupina,
ki jo življenje kotali naokrog.
S tabo ali brez tebe.

3 komentarji:

*~*~*janja*~*~* pravi ...

Lepa pesem ... malinkolična ampak lepa :) A to si ti napisala? ;)

Maja pravi ...

Lepa! Zlahka se najdem v njej!

Mojcej pravi ...

Sem te našla :)
In tole pesmico tudi ... tudi jaz se lahko najdem v vsaki vrstici ... Lepa je.