Danes sem se končno lotila mojega scrapbooka. No, že nekaj časa zbiram slike, ideje in material. Ampak danes so slike dobile svoje mesto v albumu.
Moj scrapbook bo drugačen. Ne bodo posamezni listi, ne bodo posamezni dogodki, ampak bo to album s prvimi 20 leti življenja moje hčere. Slik je ogromno, ampak ne takih kot bi si jih človek včasih želel. Niti ene slike ni, kjer bi bila s torto namazana okoli ust, kjer bi kazala škbast nasmeh, skakala po lužah ali držala v rokah dežnik.... Moram pač uporabit kar imam. Materiala je veliko. Vsaka slika ima svoj spomin, svojo zgodbo in težko se je odločit katere bodo. No, ta del sem doslej že opravila. Slike sem izbrala, poskenirala in razvila. Danes sem jim določila mesto v albumu. Ene tri ure dela. Samo kronološko in tematsko razdelit slike. Izločila sem samo tri od izbranih in ugotovila, da mi manjka še nekaj dogodkov, ki bi jih želela uporabiti. Zdaj moram v lov za slikami, ki jih ni v mojih albumih. Nekaj bo na videokaseti, nekaj pri gasilcih. Nekatere pa ne vem kje naj poiščem. Pa že par mesecev zbiram te slike. :(
Sem pa vesela, da moje delo napreduje. Čeprav še ni kaj pokazat. Zdaj moram ujet še trenutek, da je ne bo doma in si ta razpored ogledava z možem. Da mi pomaga napisat komentarje - dva se več spometa kot eden. Pa moram še v lov za spominčki, ki jih bom prilepila v album: vabilo na valeto, na maturantski...pohvalo iz šole, bon, ki ga je dobila za 18. rojstni dan... kako naj pridem do teh stvari, ki jih ima spravljene ona, jaz pa ne vem kje so? #-o :-?
Aja, naj povem še to: album je kar sama naročila, vendar mi je zabičala, da ga moram narediti na skrivaj. Naj bo presenečenje. Enostavna naloga, a ne? :ymdevil: Zdaj samo upam, da se ne bo spravila tukaj brat. Zato tudi ne smem nič pokazat, ko bo kaj narejeno. Šele jeseni, po njenem rojstnem dnevu. Ampak spovedat sem se morala, a ne?
10 komentarjev:
Uf, to pa je težka naloga...narediti album po naročilu slavljenjke, ki pa naj bo vseeno presenečenje... Verjamem, da te čaka še zelo težko delo.
Upam, pravzaprav verjamem, da bo vama z možem uspelo narediti čudovito presenečenje.
Se že veselim septembra, da bomo lahko tudi mi občudovali izdelek.
Oooo...prav nič ti ne zavidam situacije v kateri si se znašla. Težko delo je pred teboj. Vendar mislim, da bo vse lažje, ker v sebi nosiš ljubezen in svoj način razumevanja.
Se že veselim jeseni, ko bomo lahko užili kakšen sad tega tvojega dela.
O, saj bo.. še vedno ti je vse ratalo, z veliko mero ljubezni do tvoje hčerke bo to šlo kot po maslu, sedaj je že to veliko narejeno, ko veš kaj hočeš... želim ti lepo nadaljevanje in seveda tud jaz komaj čakam...
No, pa tudi če hči tole prebere, mogoče ne bi bilo slabo... Ker potem ti lahko stvari, ki jih rabiš od nje, popolnoma slučajno pusti kje na vidnem mestu... ;-)
Iz izkušenj ti povem, da ko so slike nametane po papirju, je večji del dela narejen. Pol ti preostane samo še zmišljevanje, kako nakičit vsako stran, kar pa ne bo problem - pri puncah je to lažje - imaš več izbire - od barvnih kombinacij, rožic, živalic...Ti pa vseeno želim srečno in čim manj živčnih trenutkov.
Če si slike že izbrala in jim določila mesto, pol je že pol dela za tabo. Pa pri puncah se lahko prepustiš kiči vzdušju.
Za vzpodbudo ti prišepnem, da sem sama delala scrap album moškemu (brat dvojček mojega moža) za 35 let. In sem bila krepko v dvomih, če bomo nabrali 35 slik. Pa smo jih še malo več in darilo je navdušilo - to je največje plačilo. Res pa pri meni ni blo nič kiča, ker za moške baje ni potrebe.
Zdej pa čakam september, da se bomo slinili.
Res je, kar so rekle punce pred menoj. Če imaš slike že izbarne je velik del dela že za teboj. Vendar vseeno ponavadi začne zmanjkovati idej, kako vsako posebej zaranžirati da bo lepo in da bo še nek pomen. Ampak sploh ne dvomim, da ti ne bi uspelo. kar pogumno naprej. :)
Hvala vsem za vzpodbudne besee. Upam, da bo zdaj res lažje.
Ooo, to pa je zalogaj! Ampk, če imaš izbrane že vse slike in si jih tudi že razporedila, te čaka samo še eno večje delo - to so komentarji. Potem pa pride itak še najbolj luštnen del - okrasitev.
Aja - mogoče pa bi svoje spominke (voščiča, bone,...) hči nalepila naknadno, ko ji boš album že podarila?
Suzi, super ideja glede lepljenja spominkov!! Čeprav sem jaz razmišljala, da jih pač uporabim kot okras. Bo najbrž tvoja verzija uporabljena :)
Komentarje sem v glavnem že pripravila. So samolepilni lističi skozi cel album.
Objavite komentar