Zgodba nekih hlač

Nekoč so bile dolge hlače. Zelo nizke v pasu in zelo široke spodaj.
Moderne.
Prijetne za nošnjo.
Potem pa se je lastnica zredila in hlače se niso več zapele. Če že, so tiščale. In ker so bile svetle in široke, so naredile lastnico na videz še debelejšo. Tako so končale na dnu omare. Najprej v čakanju boljših časov. Namesto boljših časov pa so šle iz mode. Ne nosi se več tako širokih hlač. In žalostne so se stiskale v kotu omare. V upanju, da nekako ostanejo pri hiši.
Ampak potem se je zgodilo menjavanje omar in čistka nepotrebnih stvari. Hlače so trepetale za svojo usodo. In res so bile že namenjene na kup za rdeči križ, a jih je roka zadnji hip zadržala. Hlače so skoraj nove, iz dobrega blaga, lepo zašite. Pa so romale na kup za predelavo. In niti jim ni bilo treba predolgo čakati, da so prišle na vrsto.
Le kaj bi lahko iz njih nastalo? Kratke hlače? Hmmm...ne. Preozke, prenizke v pasu... torbica bo. Ampak... kaj pa krilo, ko je toliko materiala na razpolago???
Ok. Obleci, izmeri do kolena, odreži. Cak.... Ko razdereš kar je med korakom, se lahko pas dvigne in sploh ni več ozek. Super!!!! Ampak ko se pas dvigne, zleze dolžina krepko nad kolena. Ups. Krilo je kar kratko. Pri vsej dolžini, ki je bila odrezana.... No, ja, če shujšam, bo malo zlezlo dol pa bo ravno pravo.

Ker je ostalo še veliko blaga, e iz ene hlačnice nastala torbica. Taka, malo za pokušino. Brez nekega merjenja, brez podloge, ampak kar všečna. Notri gre lahko denarnica in telefon, pa na hitro skočim nekam. Ali pa telefon in steklenica vode za jutranji sprehod.
No, takole izgleda v kompletu.

Nekočhlače so menda kar zadovoljne :)