petek, 18. januar 2013

Ko me zagrabi

Včasih me kaj zagrabi in iz omare privlečem material za nakit. Tokrat sem odkrila kos memorie wire, ki mi jo je že kako leto nazaj velikodušno odstopila ena otočanka (če me spomin ne vara, je bila Lili). Takrat sem to nujno rabla, preizkusla pa komaj zdaj. Natikanje malih perlic ni ravno mala malica, je pa rezultat nežen prstan.


Veliko hitreje gre natikanje večjih perlic. Seveda je to treba prepričat da stoji tam kjer jaz hočem, ne pa vsepovsod. In rezultat je veliko bolj masiven prstan. 

Aja. Pa te zelene perlice so v moji škatli tudi že skoraj 3 leta. Sem si jih iz Egipta prinesla. In zelo me mika, da bi naredila še verižico v tem stilu. No, za pozimi bo dovolj šal. Upam, da me do poletja še kaj zagrabi in še kaj odprem to omaro.

3 komentarji:

Mojca pravi ...

Super prstančka, tiste zelenkasto modre perlice pa so prav nekaj posebnega. lp

Simona pravi ...

Superca sta, marmelada iz prejšnjega posta pa mora biti odlična. Sama kakije obožujem.

Mojca pravi ...

U, lepo...