Na blogu naše Barbi sem prebrala o njenem Miklavžu. In to me je spodbodlo k razmišljanju o tem. Tudi meni so všeč ta Miklavževa drobna darilca. Par mandarin, kaka čokoladica, še boljše, če v obliki miklavžka :), in mogoče kaka mala igračka.
Mi smo ( kot otroci) nastavljali krožnik in potem v strahu čakali, kdaj bo Miklavž prišel mimo. Ponavadi je dobro poropatal, bodisi po lesenem podu v sobi, ali po polknih. V tistem svetem strahu nismo nikoli opazili, da je mama ravno tisti trenutek izginila in se takoj po ropotanju tudi pojavila. Še zdaj se spominjam, kako tesnobno me je stisnilo v prsih, ko sem slišala ropot. S kakim strahom sem počakala še kako minuto in potem čisto potiho odšla pogledat nastavljeni krožnik. Se pa spomnim leta (menda sem imela kakih 7 ali 8 let), ko sem Miklavžu naročila sanke (zdaj razmišljam, da je bilo verjetno kako mamino sufliranje zraven, ker ponavadi Miklavžu nismo nič naročali). Skupaj z mamo sva naštimali čeber (velik škaf za pranje perila), saj krožnik za sanke ne more bit dovolj. In res so bile v čebru sanke. Poleg pa še nekaj standardnih drobnarij. Že čez kak dan smo se vsi skupaj šli na sneg, sankat.
Nismo pa takrat poznali Božička. Pa tudi dedek Mraz je darila nosil samo v očetovo tovarno. In vseeno nam ni nič manjkalo.
V lepem spominu pa mi ostaja tudi mamina pripoved, kako je k njej prihajal Miklavž. Nono (njen oče) se je povzpel na streho in skozi dimnik spuščal orehe in jabolka. Včasih je bil zraven tudi kak bombon, a to je bila že dragocenost. Sta se pa s sestro vedno spraševali kako to, da ima ta Miklavž ravno taka jabolka, kot rastejo v domačem vrtu in jih daleč naokrog nima nihče :))))
4 komentarji:
Kako je fajn brati spomine. :)Sploh take, o jabolkih, sankah ... tista fora z dimnikom je ful dobra. :)
No, želim ti, da Miklavž prinese mandarince in čokoladke. Pa naj bo čokoladni Miklavž. Šepni komu željo na uho, morda Miklavž sliši. :)
:)
Jaz Miklavža nisem preveč marala, ko sem bila majhna, ker je vedno nosil tiste presnete štumfe :))))) pa mandarine, pa suho sadje .... drugi v vrtcu pa so dobivali igrače, čokolade, ... še zdaj ne vem ali naj jim verjamem ali so že v vrtcu prikrojevali resnico, da bi bili bolj frajerski.
Moram pa priznat, da mi je v 3. razredu pa prav prirasel k srcu, ker mi je prinesel punčko iz izložbe, ki sem jo občudovala par mesecev.
Od takrat naprej sem ga bila vedno vesela, pa čeprav je bil pehar poln štumfov, spodnjega perila, mandarin in suhega sadja.
Mami je dobro vedela, da so dobri, topli štumfi zelo pomembni :)))
Zdaj, ko sem tudi jaz mama, se držim njene tradicije. Zakaj bi moja fanta 3x v istem mesecu dobila xxx igrač, ko je pa darilo lahko tudi nekaj drugega in ne le igrača. Igrače pa itak dobivata skozi celo leto in december tako ni drugačen od drugih mesecev.
Mami mi je vedno govorila, da je Miklavž skromen, da sicer prinese nekaj sladkega, vendar je tudi praktičen in poskrbi, da te v zimskih mesecih ne zebe.
Torej, letos so na vrsti dokolenke, rokavičke, čokoladni miklavž in suhe marelice ter jabolka.
Da pa bo jutrišnje popoldne malo bolj praznično, bomo okrasili mini smrečico, spekli medenjake in nastavili dva peharčka :)
Krasne zgodbice ste zapisale. Sem se pa namejala pri tvojem zadnjem stavku Suzy :))
Suzy pofočkala sem te. :) Poglej na moj blog.
Lp, Nataša.
Objavite komentar